Sladkorna bolezen tipa 2 je ena izmed najpogostejših bolezni v sodobnem svetu. Povezana je z nezdravimi navadami, predvsem z neustreznim prehranjevanjem in pomanjkanjem gibanja. Raziskovalci so ugotovili, da lahko na tovrstne navade v veliki meri vpliva tudi t. i. kronotip, ki odloča o tem, ali smo jutranja ptica ali ponočnjak. Študija, ki je bila pred nedavnim objavljena v znanstveni reviji Annals of Internal Medicine, je razkrila, da so za t. i. nočne ptice v povprečju značilne precej bolj nezdrave navade kot za ljudi, ki radi zaspijo in vstajajo malce bolj zgodaj. To najverjetneje razloži, zakaj je bilo pri tej skupini zaznano tudi povečano tveganje za diabetes.
Verjetnost za nezdrave navade je pri osebah, ki običajno zaspijo precej pozno, kar za 54 odstotkov večja kot pri »jutranjih pticah«, ki se zbujajo zgodaj, zvečer pa relativno hitro zaspijo. Kot omenjeno, je bila pri ponočnjakih odkrita tudi večja verjetnost za sladkorno bolezen tipa 2. Ta je bila večja za 19 odstotkov.
Raziskava je zajela podatke za 63.676 medicinskih sester, starih 45–62 let. Potekala je od leta 2009 do leta 2017. V tem obdobju so medicinske sestre vsaki dve leti izpolnile vprašalnik, pri čemer so bila vprašanja vezana na njihove vsakodnevne navade, vključno z navadami, povezanimi s spanjem. Na začetku raziskave ni imela nobena izmed sodelujočih sladkorne bolezni. Pri osebah, izbranih za raziskavo, pa ni bila zabeležena niti zgodovina kardiovaskularnih težav ali rakavih obolenj.
Veliko ljudi težko izbere med jutranjim in nočnim kronotipom
Približno 11 odstotkov sodelujočih se je opisalo kot nočne ptice, približno 35 odstotkov žensk pa se je lažje prepoznalo v jutranjem kronotipu. Preostanek je izbral vmesni kronotip. Raziskovalci so namreč pri sestavljanju vprašalnikov upoštevali, da ni nujno, da se vsi ljudje prepoznajo v eni izmed obeh »skrajnosti«. Veliko ljudi se lahko sicer praktično v hipu opredeli kot jutranji ali večerni tip, vendar pa je nato tu še nemalo tistih, pri katerih je veliko odvisno od dneva in obveznosti.
Kronotip kot neodvisen dejavnik tveganja?
Kot omenjeno, je bila pri skupini, ki se je najbolj prepoznala v večernem kronotipu, verjetnost za nezdrave navade nadpovprečno visoka. Tovrstne navade so vključevale kajenje, pomanjkanje spanja, nezdravo prehranjevanje, ki je vplivalo tudi na povečanje tveganja za čezmerno telesno težo oziroma previsok indeks telesne mase (ITM), ter neaktivnost. Sprva je bilo tveganje za sladkorno bolezen tipa 2 pri tej skupini večje za kar 72 odstotkov. Raziskovalci so nato upoštevali različne dejavnike, ki lahko vplivajo na razvoj diabetesa. Ko so bili upoštevani ti dejavniki, je številka sicer padla, vendar je bilo tveganje še vedno večje kot pri drugih sodelujočih. Tako se zdi, da je kronotip vendarle pomemben dejavnik, tudi če vpliva zgolj posredno.
Kaj je v resnici »naravno«?
Vprašanje o povezavi med kronotipom in vsakodnevnimi navadami ostaja v precejšnji meri odprto. Ni namreč povsem jasno, ali je kronotip resnično fiksen in v kateri smeri poteka vpliv. Študentje, ki so zaradi izpitov pod pritiskom, na primer pogosto ostajajo pokonci pozno v noč in se učijo, nato pa se njihove obveznosti spremenijo in nenadoma se precej bolj približajo jutranjemu tipu. Težko je sicer z gotovostjo vedeti, kakšen je naš »naravni kronotip«, saj mora večina ljudi svoj bioritem vsaj deloma prilagoditi splošnim družbenim navadam oziroma obveznostim. Raziskovalci obenem opozarjajo, da lahko večerno prehranjevanje zmede bioritem. Tako težko zaspimo dovolj zgodaj, s čimer se lahko hitro ujamemo v začaran krog slabih navad.