V danaลกnjem hitrem tempu ลพivljenja se stresu skorajda ne moremo izogniti, lahko pa se ga nauฤimo odpraviti oziroma ne dovolimo, da vpliva na nas v takลกni meri kot sicer.
Telo ni narejeno za to, da bi prenaลกalo uฤinke dolgotrajnega stresa
Naลกe telo je ves ฤas pod vplivom razliฤnih stvari. Poleg hrane, pijaฤe, zraka, ki ga dihamo, na nas vplivajo tudi okolje, naฤin razmiลกljanja, delovanja in ฤustvovanja. Naglica, skrb, nezaupanje, jeza ali strah povzroฤijo, da se v naลกih moลพganih aktivira mehanizem ยปboja ali begaยซ (angl. fight or flight response), ki povzroฤi celo kaskado reakcij v naลกem organizmu. V moลพganih se sprostijo hormoni, ki vplivajo na nadledviฤno in druge ลพleze. Poslediฤno se dvigne raven kortizola, adrenalina in noradrenalina. Kortizol, ki je pomemben stresni hormon, pomaga telesu prebroditi ogroลพajoฤo situacijo tako, da vpliva na dvig krvnega tlaka in sladkorja ter zmanjลกa vnetni odziv.
Telo v ฤasu stresa deluje zelo omejeno โ glavni namen je prek stresne osi omogoฤiti preลพivetje, medtem ko se zavrejo mehanizmi regeneracije, samozdravljenja, celjenja, delovanje seฤil, spolnih ลพlez, upoฤasni se prebava. Telo ni narejeno za to, da bi prenaลกalo uฤinke dolgotrajnega, nenehnega stresa. Posledice dolgotrajnega stresa so ลกtevilne, mednje sodijo nastanek sladkorne bolezni, poviลกanje telesne teลพe (prek delovanja kortizola na inzulin in upoฤasnjene prebave), avtoimunske bolezni, rak, srฤno-ลพilne bolezni โฆ
Stresni odziv pri mnogih aktiven ves ฤas
Stresni odziv v telesu je namenjen reลกevanju naลกega ลพivljenja, ko nam grozi resniฤna nevarnost (npr. ko se moramo umakniti drveฤemu avtomobilu, ko nas napade pes โฆ). ลฝal pa je ta stresni odziv danes pri mnogih aktiven ves ฤas, npr. ko hitimo, ker se bojimo, da bomo zamudili sestanek, ko skrbimo, ali bomo ozdraveli, ko nas je strah zaradi financ, sluลพbe, ko priฤakujemo slab odziv na neki dogodek itd. Kadarkoli skrbimo, hitimo, se naprezamo, nadzorujemo ali nas je strah, se v nas aktivira stresni odziv s celo kaskado reakcij. ฤe si stanje ogledamo podrobneje, vidimo, da stresni odziv sproลพajo naลกe misli, ฤustva, priฤakovanja, skrbi in le redko resniฤna ogroลพajoฤa situacija.
Torej je mogoฤe z zavestnim naฤinom delovanja, odzivanja, razmiลกljanja in ฤustvovanja doseฤi v telesu umirjeno, sproลกฤeno stanje. V tem sproลกฤenem stanju se v telesu naravno odvijajo mehanizmi regeneracije: popravljanje celic in beljakovin, uniฤenje rakavih in odmrlih celic, odstranjevanje odveฤnih produktov in snovi.
Naลกe telo je ฤudovit organizem, ki deluje izjemno, kadar ga pri tem podpremo, ga spoลกtujemo in negujemo. K temu poleg zdrave hrane, pijaฤe, okolja, zadostnega poฤitka in gibanja prispevajo predvsem naลกe zavedanje in zavestno delovanje ter odzivanje.
Bolj ko bomo prisluhnili telesu, obฤutkom ter se zavedali svojih misli in ฤustev, bolj ga bomo sposobni podpreti in ustvariti ลพivljenje z manj stresa, polno zdravja in vitalnosti.
Zavedanje nam vraฤa moฤ in zdravje
Ko se zaฤnemo zavedati sebe, si povrnemo moฤ. Zavedanje nam namreฤ omogoฤi moลพnost odloฤitve, kako bomo delovali in s tem poslediฤno vplivali na zdravje, poฤutje in blagostanje. Naj vam predstavim nekaj tehnik.
ABC tehnika sproลกฤanja
Kot sem omenila, se v ฤasu stresa aktivira simpatiฤni ลพivฤni sistem, ki nam omogoฤa kratkoroฤno preลพivetje, hkrati pa nam ลกkodi, kadar je aktiven dlje ฤasa. V stanju harmonije in sproลกฤenosti naj bi bil bolj aktiven parasimpatiฤni ลพivฤni sistem.
S to tehniko bomo aktivirali delovanje slednjega in tako omogoฤili, da v telesu zaฤnejo delovati mehanizmi regeneracije.
Najprej sedemo in najdemo udoben poloลพaj in nato sledimo naslednjim fazam.
Faza A: zavedanje (A โ angl. Awareness). V tej fazi se najprej zavemo svojega telesa. Pozorni smo na obฤutke v njem, morebitno napetost, misli, ฤustva. V mislih se sprehodimo ฤez vse telo in samo opazimo, kako se poฤutimo v tem trenutku.
Faza B: dihanje (B โ angl. Breathing). Zaฤnemo dihati bolj globoko, enakomerno in to dihanje izvajamo nekaj minut. Kadar dihamo globlje, se takoj aktivira parasimpatiฤni ลพivฤni sistem. ฤe smo izjemno napeti, naj bo izdih nekoliko daljลกi od vdiha, tako se bomo ลกe bolj sprostili. ลฝe po nekaj minutah umirjenega globokega dihanja bomo bolj sproลกฤeni.
Faza C: zavestna izbira (C โ angl. Conscious choice). Ko smo obฤutili svoje telo in poglobili dih, nam preostaneta ลกe zavestna odloฤitev in izbira misli. Pomislite na nekaj prijetnega, lep kraj, kaj si ลพelite, in ne na tisto, kar vas bremeni oz. ฤesar ne ลพelite, in ostanite v teh prijetnih obฤutkih nekaj ฤasa.
Povrnimo si lastno energijo
Zdaj ลพe vemo, da smo zavestna bitja in da je vse pravzaprav energija. Naลกe telo je sestavljeno iz drobnih delcev, ki so le delฤki energije v gibanju, prav tako tudi naลกe misli in ฤustva.
Sami ste ลพe najbrลพ opazili, kako nam lahko doloฤene misli vzamejo energijo. Pogosto nas ravno misli in razmiลกljanja o prihodnosti, ki se je vฤasih bojimo, spet drugiฤ o delฤkih preteklosti, ki je bila za nas boleฤa, spravijo v stanje stresa, skrbi, slabega poฤutja in tudi neprimernega delovanja in obnaลกanja.
S to tehniko se bomo vrnili v ta trenutek in zbrisali misli o preteklosti, prihodnosti, o tem, kakลกni bi morali biti mi ali drugi. Vse te misli nas vodijo stran od tega trenutka, ki je edini trenutek, v katerem imamo moฤ ustvariti ลพivljenje, ki ga ลพelimo. Pogosto namreฤ ravno z mislimi o preteklosti in prihodnosti povzroฤamo v telesu izjemno velik stres ter poslediฤno okvarimo fiziฤno in duลกevno zdravje ter poฤutje. Ko smo v tem trenutku z zavedanjem v svojem telesu in ne v umu, lahko delamo spremembe, ki nas podprejo.
V glavi si zamislite magnet, ki potegne nase vse vaลกe misli in je vsa energija v tem trenutku v glavi, niฤ ni zunaj, naprej ali nazaj. Nato si zamislite veฤji magnet v srcu, ki nase potegne energijo in pozornost iz glave. Potem si predstavljajte tretji najveฤji magnet v medenici, ki nase potegne zavedanje in energijo iz srฤnega predela. Zdaj je vsa vaลกa pozornost v medenici, stran od uma, misli, ฤustev. Ko smo tako nekaj ฤasa prisotni v telesu, samodejno omogoฤimo, da se sprosti, postane pretoฤno in se samo zdravi. Ko smo doma v svojem telesu, v tem trenutku, smo odprti za prave informacije in ne za zgodbe in kreacije ยปomejenegaยซ uma โ ega.
Sproลกฤanje ฤustev, travm in boleฤine zmanjลกa stres
Zdaj ลพe vemo, da doloฤena ฤustva in travmatiฤni dogodki povzroฤajo stanje kroniฤnega stresa v organizmu. Obstaja mnogo tehnik, ki nam lahko pomagajo pri sproลกฤanju teh ujetih ฤustev, travm in boleฤine. Naj jih omenim le nekaj: tapkanje, TRE (angl. trauma release exercises), posebna tehnika dihanja, imenovana rebirthing, Bownova terapija โฆ
Tehnika EFT โ tapkanje
Izjemno uฤinkovita tehnika sproลกฤanja in aktiviranja mehanizmov samozdravljenja je tapkanje. Mnoge ลกtudije so dokazale, da so bolezni, slabo poฤutje ali boleฤina pogosto posledica naลกih ฤustev in odzivov na doloฤene dogodke, ki smo jih doลพiveli kot neprijetne in travmatiฤne. Ker se ฤustva, ki smo jih takrat doลพiveli (ali pa jih doลพivljamo skozi daljลกe obdobje), niso mogla izraziti, jih nismo sprejeli in na neki naฤin predelali, ostajajo ยปzaklenjenaยซ v naลกem telesu in tako ลกe vedno povzroฤajo stanje stresa. S to tehniko omogoฤimo, da se postopoma naboj teh ฤustev, obฤutkov, doลพivetij in misli sprosti in ne deluje veฤ na nas travmatsko. Tako se sprostijo mehanizmi stresnega odziva in se poslediฤno telo samo zdravi. S pomoฤjo te tehnike so si mnogi povrnili zdravje, ozdravili boleฤino, doloฤene duลกevne motnje in tudi kroniฤne bolezni.
Tehnika poteka tako, da s prsti tapkamo doloฤene akupunkturne toฤke in istoฤasno govorimo doloฤene stavke, v katerih priznamo obฤutke, strahove, ฤustva, boleฤino. S tem ko te stvari ozavestimo in ob tem tapkamo, prekinemo njihov negativni naboj na moลพgane in poslediฤno celotno telo.
ลฝe v nekaj minutah tapkanja lahko obฤutimo izjemno olajลกanje. V namen zdravljenja in okrevanja je priporoฤljivo izvajati tehniko vsak dan, sploh takrat, ko se ne poฤutimo dobro.
Stres v organizmu lahko povzroฤa tudi hrana
Pred mnogimi leti, ko sem imela tudi sama zdravstvene teลพave, sem se lotila poglobljenega ลกtudija vpliva hrane na naลกe telo. Takrat sem tudi na svojem telesu preizkusila, kako izjemno se lahko naลกe telo obnavlja z zdravo hrano in zdravim naฤinom ฤiลกฤenja oz. razstrupljanja. Doloฤena ลพivila namreฤ povzroฤajo dvig stresnih hormonov in tako oslabijo delovanje naลกih organov ter zavrejo imunski odziv, druga ลพivila okvarijo naลกa prebavila in poslediฤno pride do kroniฤnega vnetja, ki pa spet deluje na telo kot stres.
Posledica so lahko ลกtevilne bolezni, od alergij, intolerance, avtoimunskih bolezni do depresije, migren, bolezni prebavil, raka โฆ Veฤ o tem bom z vami delila v enem izmed svojih naslednjih ฤlankov. Imamo ฤudovito telo, ki deluje izjemno dobro, ฤe ga znamo podpreti in mu prisluhniti. ลฝal pa se v doloฤenih obdobjih izgubimo v tempu, delu, obveznostih, mislih, skrbeh in presliลกimo sporoฤila, ki nam jih daje. Ta tempo, naฤin delovanja in razmiลกljanja, nezdrava, hitra hrana, ฤustva, ki si jih ne dovolimo priznati, izraziti, skrbi in strahovi vplivajo na telo in v njem povzroฤajo stanje kroniฤnega stresa. Vse, kar potrebujemo, je, da se ustavimo v tem trenutku in prisluhnemo telesu, njegovim sporoฤilom in potrebam.
Ko postanemo bolj zavestni in ljubeฤi do sebe in svojega telesa, nam postane naravno, da si vzamemo ฤas zase, za oddih, spanje, dobro hrano, za tiste stvari in ljudi, ki nas izpolnjujejo. Zavemo se, da smo mi tisti, ki ustvarjamo svoje ลพivljenje in s tem prispevamo k dobremu zdravju in samozdravljenju.
Preberite veฤ: Stres: Kakลกne so lahko njegove posledice kako jih zdraviti?