Poročilo OECD: kako zdravi smo prebivalci Slovenije?

    Pred nedavnim je Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) objavila poročilo, imenovano Health at a Glance 2017. V njem so podrobneje analizirani kazalniki zdravja v vseh državah OECD. Nas pa seveda zanima predvsem, kje se je v različnih kategorijah znašla Slovenija. Kako zdrave smo prebivalke in prebivalci Slovenije? Kaj so glavni dejavniki tveganja in kaj ključne težave, povezane z našim zdravstvenim sistemom?

    Nadpovprečna življenjska doba in podpovprečna uporaba antibiotikov

    Zdravje Slovenija

    V Sloveniji znaša povprečna življenjska doba 80,9 let, kar je sicer nad povprečjem, a še vedno precej manj kot na primer Japonskem, kjer je povprečna življenjska doba 83,9 let. Povsod pa ostaja še precej »rezerve«. Opravljene analize so namreč razkrile, da bi lahko že prepolovitev kajenja in uživanja alkohola pomenila podaljšanje življenjske dobe za kar 13 mesecev. Pozitiven učinek na podaljšanje življenjske dobe bi seveda imelo tudi povečanje sredstev za zdravstvene storitve. Če bi se omenjena sredstva povišala za 10 odstotkov na prebivalstva, bi to lahko pomenilo podaljšanje življenjske dobe za 3,5 meseca. Obenem pa je poudarjeno, da ne gre zgolj za višino sredstev oziroma izdatkov, ampak je zelo pomembna tudi smotrnost njihove razporeditve.

    V zadnjih letih so se sicer izdatki za zdravstvo na prebivalca v Sloveniji povišali, vendar je bilo mogoče še pred nekaj leti zaznati hitrejše naraščanje teh sredstev. Se vam zdi, da v Sloveniji porabimo veliko antibiotikov? Čeprav drži, da gre za vrsto zdravil, ki se pogosto predpisujejo po nepotrebnem, kar lahko pomeni problem za javno zdravje, predvsem zaradi naraščanja odpornosti bakterij na določene antibiotike, pa smo v Sloveniji pravzaprav pod povprečjem, ko gre za uporabo antibiotikov.

    Manj kadilcev – a še vedno problem debelost in alkohol

    Trendi kažejo, da se sicer število kadilcev v posameznih državah zmanjšuje (še vedno sicer v državah OECD v povprečju kadi kar 1 od 5 odraslih), kar pa ni mogoče reči za zmanjševanje porabe alkohola. Podobno pa težavo predstavlja tudi povišana telesna teža mnogih prebivalcev. Poglavje zase pa je seveda problem vse večje onesnaženosti zraka.

    PREBERITE TUDI:  Prihranite gorivo in poskrbite za okolje

    Glede na samooceno naj bi bilo v Sloveniji pretežkih približno 21 odstotkov moških in približno 17,5 odstotka žensk (pri tem gre za populacijo, starejših od 15 let). S tem se je Slovenija uvrstila nad povprečje, kar velja tudi za debelost pri otrocih in najstnikih. Debelost je sicer največja težava v Združenih državah Amerike, v Mehiki in na Novi Zelandiji – v Evropi pa na Madžarskem.

    S popitimi količinami čistega alkohola na prebivalstva se Slovenija z 11,5 litra uvršča nad povprečje OECD, ki je 9 litrov. Zanimivo je še, da je višji od povprečja delež ženskih kadilk, medtem ko je delež moških, ki kadijo, nekoliko nižji od povprečja.

    Visok delež smrti zaradi samomora in raka

    Čeprav je življenjska doba v Sloveniji nadpovprečna, je zaskrbljujoča predvsem razlika v pričakovani starosti glede na izobrazbo. Najnižje izobraženi moški v Sloveniji denimo v povprečju živijo kar 6,4 let manj od najvišje izobraženih. Za umrljivost je v Sloveniji izjemno pogosto kriv rak, kar je tudi eno izmed področij, kjer se Slovenija uvršča nad povprečje držav OECD. Nad povprečjem pa še vedno ostajamo, ko gre za samomor, in sicer tako pri moških kot pri ženskah.

    Še ena črna lisa našega zdravja – oziroma v tem primeru predvsem zdravstvenega sistema – pa so precej dolge vrste za določene posege, kakršen je na primer operacija kolka, in to celo po sprejemu v bolnišnico zaradi zapletov.

    Povejte svoje mnenje - kometirajte