Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) ugotavljajo, da se je v letu 2015 registrirana poraba alkohola v primerjavi z letom poprej znova zvišala in je znašala 11,5 litra čistega alkohola na vsakega prebivalca Slovenije, starejšega od 15 let. Alkohol je Mednarodna agencija za raziskovanje raka, in sicer acetaldehid, etanol in alkoholne pijače, uvrstila tudi v 1. skupino snovi, ki so rakotvorne za človeka, v isto skupino je uvrščen tudi tobak.
Škoda in stroški se z večanjem porabe alkohola povečujejo
Na NIJZ pojasnjujejo, da Slovenija s takšno porabo alkohola že desetletja močno presega mejo pet litrov registrirane porabe čistega alkohola na prebivalca in dodajajo, da finančna škoda, ki jo ima država zaradi posledic popitega alkohola, preseže koristi, ki jih ima država od prodaje alkohola: »Škoda in stroški se z večanjem porabe alkohola samo še povečujejo, zdravstvene posledice pa so številne in obsežne.«
Alkoholne pijače so rakotvorne
»Mednarodna agencija za raziskovanje raka je alkohol, in sicer acetaldehid, etanol in alkoholne pijače, uvrstila v 1. skupino snovi, ki so rakotvorne za človeka, v isto skupino je uvrščen tudi tobak. Izpostavljenost alkoholu predstavlja tveganje za nastanek nekaterih vrst rakavih obolenj: raka ustne votline in žrela, grla in požiralnika, raka jeter, debelega črevesa, danke in dojk, ki ga povezujejo predvsem s čezmernim pitjem alkohola. Vendar raziskovalci soglašajo in poudarjajo, da ne poznamo varne količine ali pivske navade, ki bi bila varna z vidika tveganja za nastanek raka, glede na to, da imajo večje tveganje za nastanek raka tudi tisti, ki pijejo alkohol zmerno oziroma v mejah manj tveganega pitja alkohola v primerjavi s tistimi, ki alkohola sploh ne pijejo. Tveganje za nastanek raka je povezano s pivskimi navadami in količinami zaužitega alkohola, več alkohola in pogosteje oseba pije alkohol, večje je tveganje za nastanek raka. Tveganje za nastanek raka je podobno za različne vrste alkoholnih pijač, saj se v vseh nahaja etanol, ki se v človeškem telesu spremeni v acetaldehid, ki je dokazano rakotvoren«, je pojasnila prim. dr. Barbara Lovrečič, nacionalna ekspertka za javno zdravje z NIJZ.
Ni manj ali bolj škodljivih alkoholnih pijač
V Sloveniji pogosto zmotno mislimo, da sta pivo in vino manj škodljivi pijači v primerjavi z žganjem, kar, kot pojasnjuje zdravnica psihiatrinja prim. dr. Mercedes Lovrečič z NIJZ ,ne drž, saj vse alkoholne pijače vsebujejo i vse vsebujejo etanol: » Pivo resda vsebuje v povprečju manj volumskega odstotka alkohola v primerjavi z vinom, pivo in vino pa vsebujeta v povprečju manj volumskega odstotka alkohola v primerjavi z žganimi pijačami. Vsebnost alkohola v alkoholni pijači je približno enaka v primerih, ko popijemo kozarec (1 dcl) vina z 12 vol. % alkohola ali vrček (2,5 dcl) piva z 5 vol. % alkohola ali kozarček (0,3 dcl) žgane pijače z 40 vol. % alkohola. Dejanski učinki na telo so odvisni od količine popitega alkohola, predvsem gramov čistega alkohola, posledice pa tudi od pivskih navad.«
Slovenci spijemo največ piva
Po podatkih NIJZ je povprečen odrasel Slovenec v letu 2015 količinsko popil največ piva, sledili so vino in žgane pijače, tako je najvišji delež registrirane porabe alkohola predstavljalo pivo (50 %), najnižji pa žgane pijače (7 %). V letu 2015 je prebivalec Slovenije, starejši od petnajst let, v povprečju spil: 114,6 litrov piva, 44,5 litrov vina, 2,2 litra žganih pijač.
Po podatkih NIJZ je letna registrirana poraba alkohola v Sloveniji v obdobju 2006–2015 znašala od 9,5 (leta 2013) do 12,6 litra (leta 2006) čistega alkohola na odraslega prebivalca, starega od 15 let. Največ se je v tem obdobju popilo piva, sledilo je vino (izjemi sta leti 2010 in 2012, ko je bilo popitega največ vina) in žgane pijače. V obdobju 2006–2015 v Sloveniji beležimo v letu 2013 najnižjo porabo alkohola, a v letih 2014 in 2015 se je poraba alkohola povečevala in je bila ponovno primerljiva oziroma višja od tiste iz leta 2012.
Preveč strpen odnos družbe do alkohola
Poraba alkohola tako v EU in Sloveniji je sicer v zadnjih desetletjih upadla, kar se odraža tudi v zmanjšani umrljivosti zaradi alkohola v teh državah. »Kljub preteklem ugodnem trendu upadanja registrirane porabe alkohola v Sloveniji, bi tudi po najbolj optimističnih napovedih in projekcijah SZO Slovenija v prihodnosti lahko še vedno imela skrb zbujajočo visoko porabo alkohola na prebivalca. Izkušnje in podatki kažejo, da se poraba alkohola na prebivalca po krizi in recesiji povečuje, podobno se nakazuje za Slovenijo. Čeprav visoka poraba alkohola na prebivalca, ki je tako značilna za Slovenijo, sama po sebi sicer še ne bi odražala nujno škodljive rabe alkohola v družbi, je pa pri nas treba upoštevati tudi problematično veliko dostopnost do alkohola, strpen odnos družbe do alkohola in opijanja v javnosti ter problematične pivske navade. Vse navedeno pa pripomore, da je Slovenija v vrhu držav EU tako po porabi alkohola kot po posledicah škodljive rabe alkohola«, je izpostavila prim. dr. Barbara Lovrečič.