Stephen Hawking, eden najbriljantnejših fizikov in kozmologov našega časa, je bil znan po svojem revolucionarnem delu o črnih luknjah, teoriji velikega poka in naravi vesolja. Njegov vpogled v vesolje je pogosto vodil do vprašanj o obstoju višje sile in možnosti posmrtnega življenja.
Hawkingovo stališče do Boga
Hawking je vse življenje trdil, da je vesolje mogoče razložiti z znanstvenimi zakoni in načeli, ne da bi bil potreben božanski stvarnik. V svoji uspešnici “Kratka zgodovina časa” je Hawking zapisal: “Če odkrijemo popolno teorijo, bi bilo to končno zmagoslavje človeškega razuma – kajti takrat bi resnično spoznali Božji um.” Vendar te izjave ne bi smeli jemati kot potrditev vere v Boga. Namesto tega je Hawking izraz uporabil metaforično, da bi izrazil idejo o odkrivanju skrivnosti vesolja.
Hawkingovi pogledi so se sčasoma razvijali in v kasnejših letih je postal bolj glasen o svojem ateizmu. V intervjuju leta 2014 je Hawking izjavil: “Preden razumemo znanost, je naravno verjeti, da je Bog ustvaril vesolje. Toda zdaj znanost ponuja bolj prepričljivo razlago.” Nadalje je pojasnil: “Nisem ateist. Sem agnostik, nisem pa religiozen.” Hawking ni verjel v božanstvo ali silo, ki bi posegala v zadeve vesolja ali človeška življenja.
Hawkingove misli o posmrtnem življenju
Hawkingov znanstveni pogled na svet ga je pripeljal do tega, da je zavrnil idejo o posmrtnem življenju. Koncept nesmrtne duše je imel za mit in verjel, da je naša zavest produkt delovanja naših možganov. V intervjuju za The Guardian leta 2011 je Hawking pojasnil: “Na možgane gledam kot na računalnik, ki bo prenehal delovati, ko se njegove komponente pokvarijo. Za pokvarjene računalnike ni nebes ali posmrtnega življenja; to je pravljica za ljudi, ki se bojijo smrti.”
Pomen polnega življenja
Kljub svojemu skepticizmu glede posmrtnega življenja je Hawking ljudi spodbujal k smiselnemu življenju. Verjel je, da je zapuščina, ki jo puščamo za seboj, tisto, kar resnično šteje. V istem intervjuju za Guardian je Hawking svetoval: “Iskati bi morali največjo vrednost našega dejanja.” Z osredotočanjem na pozitiven vpliv na svet je Hawking trdil, da lahko dosežemo občutek izpolnjenosti in namena.
Hawkingovo intelektualno potovanje služi kot dokaz o pomembnosti spraševanja in raziskovanja skrivnosti našega obstoja, na koncu pa je za seboj pustilo dediščino, ki bo še naprej navdihovala prihodnje generacije.