Prijava
Podnebna konferenca v Parizu se je končala, a mnenja o učinkovitosti dogovora so deljena. Skoraj 200 držav se je zavezalo, da bodo naredile vse, da se globalna temperatura ozračja ne bo dvignila za več kot 1.5 stopinj Celzija.
Fosilna goriva naj postanejo preteklost
Poglavitna točka dogovora je globalen prehod k okolju prijaznim energijam in virom, med katerimi do leta 2050 naj ne bi bilo več fosilnih goriv. Cilj omejitve dviga temperature naj bi države dosegle z ukrepi za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov.
Voditelji držav dogovor pozdravljajo
»Pariški dogovor postavlja trajni okvir, ki ga svet potrebuje za rešitev podnebne krize. Vzpostavlja mehanizem in arhitekturo za uspešno soočanje s tem problemom na učinkovit način,« je dejal Barack Obama. Dogovor pozdravlja tudi Angela Merkel, ki meni, da se je s sprejetjem podnebnega dogovora celotna mednarodna skupnost prvič zavezala k ukrepanju v boju proti globalnim podnebnim spremembam.« Francoski predsednik Hollande je ocenil, da svet vstopa v nizkoogljično dobo.
Z dogovori so zadovoljne tudi države v razvoju: »Rezultat pariškega dogovora nima zmagovalcev ali poražencev. Zmagala je podnebna pravica in zdaj vsi skupaj delamo za bolj zeleno prihodnost,« je dejal indijski premier Narendra Modi.
Dogovor bo v Sloveniji spodbudil zelene investicije in nova delovna mesta
Na ministrstvu za okolje in prostor ocenjujejo, da »sporazum usmerja svet v smeri trajnostnega razvoja, potrebnega za ozdravitev našega planeta. Tudi za Slovenijo bo nov sporazum spodbudil nove, zelene investicije, nova delovna mesta, bolj zdravo in prijazno okolje, učinkovito rabo obnovljive energije in drugih naravnih virov.«
Pariški sporazum le korak na dolgi poti
Mednarodni izvršni direktor Greenpeaca Kumi Naidoo je ob zaključku konference dejal, da je pariški sporazum le korak na dolgi poti: »Zgolj ta sporazum nas ne bo izvlekel iz luknje, v kateri smo, a je nekoliko olajšal nas vzpon.« Dodal je, da »obnovljiva energija že sedaj uspešno nadomešča fosilna goriva po svetu, a da mora njen trenutek zdaj res nastopiti.«
Mag. Nina Štros, vodja Greenpeaca v Sloveniji, poziva slovenske odločevalce, da na podnebne ukrepe prenehajo gledati kot na nepotrebne stroške, ki se jim lahko izognemo, temveč kot nujne in prednostne ukrepe: »K podnebnim ukrepom smo etično zavezani in ekonomija mora temu slediti, ne obratno,« je jasna Štrosova.
Načrt za planet ne sme ostati le mrtva črka na papirju
Kljub velikim besedam, ki dogovor opisujejo kot zgodovinski in kot »dober načrt za planet,« se večina zaveda, da je treba zaveze tudi uresničiti. »Pariz ni konec, ampak začetek dolge in zelo zahtevne poti v trajnostni razvoj, v brezogljično družbo,« je dejal slovenski podnebni pogajalec Zoran Kus. Tudi generalni sekretar Združenih narodov je poudaril, da »morajo države ostati združene še naprej in enak duh, kot so ga prikazale doslej, prenesti na ključni del implementacije.«
