Ključni poudarki:
- Pistacije so bogate z enkrat nenasičenimi maščobami, beljakovinami in vlakninami, kar podpira srčno-žilno zdravje.
- Vsebujejo antioksidante lutein in zeaksantin, ki ščitijo oči, ter vitamin B6 in kalij za presnovo in ravnotežje.
- Uživanje pistacij spodbuja občutek sitosti, stabilizira sladkor in podpira zdravo črevesno mikrofloro.
Pistacije pogosto povezujemo z okusnimi prigrizki ob druženju, a le redki se zavedajo, da te majhne zelene oreščke že tisočletja cenijo kot zdravilno živilo. Vsebujejo izjemno hranilno sestavo, ki lahko koristi srcu, možganom, očem in celo presnovi.
Pistacije izvirajo iz Sredozemlja in Bližnjega vzhoda (v Turčiji, Grčiji, Pakistanu, Siriji in Afganistanu). Uživali so jih že v antičnih časih, v Rim pa jih je prinesel rimski konzul v Siriji. V Iranu, ki je eden največjih izvoznikov pistacij, naj bi rastlo drevo, staro več kot 700 let. Pistacije se odlično podajo k številnim živilom. Z njimi lahko na primer obogatimo solate in druge zelenjavne jedi, odlične pa so tudi v različnih slaščicah. Na ta način naši hrani dodamo zvrhano mero antioksidantov.
Hranilna vrednost: Majhne, a izjemno bogate
Pistacije sodijo med najbolj hranilno bogate oreščke. Že majhna pest vsebuje:
- visoko vsebnost beljakovin (več kot mandlji),
- zdrave maščobe (večinoma enkrat nenasičene),
- prehranske vlaknine,
- vitamine (B6, E, K),
- minerale (magnezij, kalij, fosfor, baker, železo),
- močne antioksidante, kot sta lutein in zeaksantin.
Lupine pistacij so pogosto obarvane z rdečo. To so prvotno delali zato, ker so želeli zakriti madeže, ki so jih na lupinah pustili obiralci. Čeprav obiranje pistacij danes poteka strojno, se ta navada še vedno ohranja. Ko govorimo o hranilni vrednosti pistacij, ne smemo mimo visoke vrednosti vitaminov B6 in K, pa tudi tiamina, bakra, mangana, kalija, magnezija in železa. Poleg tega pistacije vsebujejo tudi antioksidante in fitosterole.
Pistacije zmanjšujejo tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja
V eni od raziskav so testiranci uživali pistacije tri tedne (pistacije so predstavljale 20 % njihovega kaloričnega vnosa). Meritve so pokazale, da se je raven slabega (LDL) holesterola pri njih po tem času znižala za približno 14 odstotkov. To je zelo spodbuden rezultat, vendar zniževanje ravni holesterola ni edini pomemben dejavnik za zmanjšanje tveganja za nastanek bolezni srca in ožilja.
Nedavna raziskava je namreč pokazala, da je vrednost vnetja v krvnih žilah pogosto bolj pomemben pokazatelj razvoja bolezni srca in ožilja. Na Penn State University so opravili raziskavo, s katero so dokazali, da celo zmerno uživanje pistacij zviša raven luteina, antioksidanta, ki nas ščiti pred oksidiranim LDL holesterolom, ki je s stališča nastanka bolezni srca in ožilja še bolj škodljiv od običajnega LDL holesterola.
Ena najpomembnejših koristi pistacij je njihov vpliv na zdravje srca. Redno uživanje lahko:
- zniža slab holesterol (LDL),
- zviša dober holesterol (HDL),
- zniža krvni tlak,
- izboljša elastičnost krvnih žil.
Zahvala gre visoki vsebnosti zdravih maščob, antioksidantov in rastlinskih sterolov, ki preprečujejo nalaganje holesterola v žilah.
Pistacije so bogate z antioksidanti
Z uživanjem pistacij svoje telo oskrbimo z veliko vitaminov A in E, ki sta oba zelo pomembna za uravnavanje vnetnih stanj v telesu. Vnetje je sicer prva faza celjenja, a če v našem telesu primanjkuje antioksidantov, vnetni procesi poškodujejo tkiva, namesto da bi jih pomagali zaceliti. Če posegamo po hrani, bogati z vitamini in minerali, lahko veliko naredimo za svoje zdravje. In surove pistacije so zagotovo prava antioksidantna bomba.
S pistacijami lahko zavremo procese staranja
Pistacije vsebujejo v maščobi topne antioksidante, ki telo ščitijo pred lipidnimi peroksidi. Gre za škodljive kemikalije, ki nastanejo takrat, ko pride do reakcije med kisikom in maščobami v odsotnosti antioksidantov. Zdrava prehrana je bogata tudi z antioksidantnimi molekulami in eno od živil, po katerem bi morali redno posegati, so tudi pistacije.
Naravna podpora prebavi
Pistacije vsebujejo veliko prehranskih vlaknin, ki:
- spodbujajo redno prebavo,
- hranijo dobre črevesne bakterije (probiotični učinek),
- zmanjšujejo tveganje za zaprtje in napenjanje.
Zdrava črevesni mikrobiom je temelj celostnega zdravja – od imunskega sistema do razpoloženja.
Z uživanjem pistacij poskrbimo tudi za optimalno delovanje živčnega sistema
V pistacijah najdemo veliko vitamina B6 (piridoksin), ki zelo dobro dene delovanju živčnega sistema. Poleg tega igra pomembno vlogo pri sintezi cisteina, prispeva k sproščanju energije pri presnovi, igra pomembno vlogo pri presnovi beljakovin in glikogena ter pri nastajanju rdečih krvnih celic, skrbi za krepitev imunskega sistema, zmanjšuje utrujenost in izčrpanost, uravnava delovanje hormonov …
Vitamin B6, ki ga v pistacijah najdemo v izobilju, igra ključno vlogo pri:
- tvorbi serotonina (»hormona sreče«),
- izboljšanju spomina in koncentracije,
- zaščiti živčnega sistema pred degeneracijo.
Redno uživanje pistacij je povezano tudi z manjšim tveganjem za nevrološke bolezni v starosti.
S pistacijami nad sladkorno bolezen
Poseben antioksidant, ki ga najdemo v pistacijah, lahko prepreči nastanek zdravju škodljive glikacije. Glikacija nastane, kadar pride do neprimerne vezave sladkorjev na proteine, zaradi česar ti postanejo neuporabni. Pri nenadzorovanem procesu glikozilacije nastanejo končni produkti pospešene glikacije, ki med drugim vplivajo na razvoj številnih kroničnih nenalezljivih bolezni, kot so sladkorna bolezen, bolezni srca in ožilja, kronična vnetja, rak, metabolni sindrom …
Naravni vir rastlinskih beljakovin
Pistacije so odlična izbira za vegane, vegetarijance ali vse, ki želijo zmanjšati vnos živalskih beljakovin. Z več kot 20 % beljakovin v suhi snovi ponujajo:
- kakovostne aminokisline,
- odličen dodatek športnikom,
- pomoč pri obnovi mišic po vadbi.
Kako vključiti pistacije v prehrano?
Ideje za vsak dan:
- dodatek jogurtu ali ovsenim kosmičem,
- potresene po solati ali pečenih zelenjavnih jedeh,
- kot sestavina pesta iz pistacij,
- zmlete v domačih ploščicah ali kroglicah,
- samostojno kot zdrav prigrizek med obroki.
Kako jih izbrati in hraniti?
Najbolje je izbrati:
- nesoljene, ne pražene pistacije (za maksimalno korist),
- neoluščene, saj so sveže dlje časa,
- hraniti jih v zaprti posodi na hladnem in suhem.
Pazite na količino – približno 30 gramov (ena pest) na dan je priporočljiva mera.
Kaj pravi znanost?
Raziskave potrjujejo številne koristi pistacij. Študije objavljene v revijah kot so Nutrition Reviews, American Journal of Clinical Nutrition in Journal of the American Heart Association dokazujejo:
- pozitiven vpliv na krvni sladkor,
- nižanje holesterola,
- izboljšano mikrobioto,
- zmanjšano tveganje za metabolični sindrom.
