Mleko, meso, sir ali pripravljeno kosilo pustite v avtomobilu samo med še enim kratkim opravkom. Ko se vrnete, je embalaža še zaprta, živilo pa nima nenavadnega vonja. Toda hrana v vročem avtu je lahko tvegana, še preden opazite vidne znake kvarjenja. Pri zunanji temperaturi najmanj 32 °C je za hitro pokvarljiva živila pomembna že meja ene ure.
Ključni poudarki:
- Hrana v vročem avtu se lahko nevarno segreje, čeprav embalaža ostane zaprta, okus in vonj pa se ne spremenita.
- Pri temperaturi najmanj 32 °C hitro pokvarljiva živila zunaj varnega hlajenja zavržemo že po eni uri.
- Hlajena in zamrznjena živila kupite zadnja ter jih domov odpeljite v polni hladilni torbi pri največ 5 °C.
Zakaj je hrana v vročem avtu tako hitro vprašljiva?
Slovenski strokovnjaki za javno zdravje opozarjajo, da je nevarno temperaturno območje za hitro pokvarljiva živila med 5 in 63 °C. V tem razponu se lahko bakterije hitro razmnožujejo.
Parkiran avtomobil se na soncu segreje precej bolj kot okoliški zrak. Odprto okno, senčno parkirno mesto ali vrečka v prtljažniku segrevanje nekoliko upočasnijo, ne zagotavljajo pa varne temperature hrane.
Posebej nevarna je kombinacija dolgega nakupovanja, vožnje, prometnega zastoja in dodatnega postanka. Čas se sešteva. Živilo, ki je bilo 25 minut v vozičku, 20 minut v avtu in še 20 minut na kuhinjskem pultu, je bilo brez ustreznega hlajenja več kot eno uro.
Pri običajnih razmerah velja za hitro pokvarljiva živila največ dve uri zunaj nadzorovanega hlajenja. Ko zunanja temperatura doseže najmanj 32 °C, se ta meja skrajša na eno uro.
To ni rok, do katerega je hrana zagotovo brezhibna v vseh okoliščinah. Gre za najdaljši skupni čas, zato je cilj živila ohranjati hladna od trgovine do doma.
Katera živila zahtevajo največ previdnosti?
Vsaka hrana v nakupovalni vrečki ni enako občutljiva. Konzerve, suhe testenine, neodprt sok, kruh in celo nepoškodovano celo sadje lahko krajši prevoz praviloma prenesejo brez hlajenja.
Hladno verigo pa morate ohraniti pri:
- svežem mesu in ribah,
- mesnih in ribjih izdelkih,
- mleku, smetani in mehkih sirih,
- jogurtih ter mlečnih sladicah,
- jajčnih jedeh,
- pripravljenih sendvičih in solatah,
- narezanem sadju,
- kuhanem rižu in testeninah,
- ostankih kuhanih jedi,
- zamrznjenih izdelkih.
Pri surovem mesu ali ribah obstaja še možnost navzkrižnega onesnaženja. Tekočina iz poškodovane embalaže lahko pride v stik s sadjem, kruhom ali drugo hrano, ki je pred zaužitjem ne boste toplotno obdelali.
Zato surova živila zaprite v ločeno neprepustno vrečko in jih položite na dno hladilne torbe. Pripravljena živila, siri ter sadje naj bodo nad njimi.
Ali vonj pove, da živilo ni več varno?
Ne vedno. Hrana, ki povzroči okužbo ali zastrupitev, ni nujno kisla, sluzasta ali neprijetnega vonja. Nekateri nevarni mikroorganizmi se lahko namnožijo, ne da bi opazno spremenili okus, barvo ali teksturo.
Zato niso zanesljivi naslednji preizkusi:
- ovohavanje embalaže,
- pokušanje majhnega grižljaja,
- tipanje, ali je izdelek še nekoliko hladen,
- ponovno močno pogrevanje,
- takojšnje zamrzovanje po prihodu domov.
Tudi kuhanje ne odpravi vedno vsega tveganja. Nekatere bakterije lahko med razmnoževanjem tvorijo toplotno obstojne strupe. Če ne veste, kako dolgo je bilo občutljivo živilo pretoplo, je varnejša odločitev, da ga zavržete.
Posebno previdni naj bodo nosečnice, majhni otroci, starejši in ljudje z oslabljenim imunskim sistemom. Pri njih lahko okužbe s hrano potekajo težje.
Hrana v vročem avtu: varen načrt od police do hladilnika
1. Hlajena živila vzemite čisto na koncu
Nakup začnite pri pijačah, konzervah, čistilih in suhih živilih. Hladilnike ter zamrzovalnike obiščite tik pred blagajno.
Če morate po nakupu še v lekarno, na pošto ali v drugo trgovino, te opravke izvedite pred nakupom mesa, mlečnih izdelkov in zamrznjene hrane.
2. V avto vzemite hladilno torbo
Hladilna torba brez hladilnih teles je le izolirana vreča. Upočasni segrevanje, vendar hrane sama ne ohlaja.
Za varen prevoz naj bo temperatura v njej največ 5 °C. Najzanesljivejši nadzor omogoča majhen termometer za hladilnik ali hladilno torbo.
Torbo pred uporabo ohladite. Če je ves dan ležala v razgretem prtljažniku, bo del hladilne moči najprej porabljen za ohlajanje njenih sten.
3. Prazen prostor zapolnite s hladilnimi telesi
Polna torba ostane hladna dlje kot napol prazna. Hladilna telesa razporedite med živila in nadnje, saj se topel zrak dviga, hladen pa spušča.
Če nimate kupljenih vložkov, lahko pripravite preproste domače hladilne steklenice:
- Čisto plastenko do treh četrtin napolnite s pitno vodo.
- Dobro jo zaprite in zamrznite v pokončnem položaju.
- Preverite, da pokrovček ne pušča.
- Zamrznjene plastenke razporedite ob straneh in na vrhu živil.
- Po uporabi jih operite ter znova zamrznite.
Pustiti morate nekaj praznega prostora, ker se voda med zamrzovanjem razširi. Število plastenk prilagodite velikosti torbe, količini hrane in trajanju poti. O varnosti ne odloča število vložkov, temveč dejanska temperatura.
4. Torbo postavite v potniško kabino
Poleti je klimatizirana potniška kabina praviloma hladnejša od prtljažnika. Hladilno torbo postavite na tla za sprednji sedež ali na drugo mesto brez neposrednega sonca, kjer se ne more prevrniti.
Klimatska naprava ni nadomestilo za hladilno torbo. Ko avto ugasnete, se notranjost znova hitro segreje.
5. Doma najprej pospravite občutljiva živila
Ob prihodu ne začnite pri papirnatih brisačah in pijači. Najprej v hladilnik pospravite meso, ribe, mlečne izdelke, pripravljene jedi in narezano sadje. Nato uredite zamrznjene izdelke.
Temperatura domačega hladilnika naj bo največ 5 °C. Pri merjenju uporabite namenski termometer, saj številka na vrtljivem gumbu ne pomeni nujno dejanske temperature.
Kaj storiti, če ste nakup že pustili v avtu?
Najprej ocenite čas, ne videza hrane.
Če je bila zunanja temperatura najmanj 32 °C in so bila hitro pokvarljiva živila brez preverjenega hlajenja več kot eno uro, jih zavrzite. Postavitev v hladilnik ne ponastavi časa in ne odpravi že nastalega tveganja.
Če je minilo manj časa:
- živila takoj prenesite v hladilnik,
- preverite, ali je zamrznjena hrana še trdo zamrznjena,
- poškodovano ali napihnjeno embalažo zavrzite,
- surovo meso ločite od druge hrane,
- površine, ki jih je dosegla iztekla tekočina, očistite.
Če se je zamrznjena hrana že odtajala, je ne shranjujte avtomatično za poznejši čas. Varnost je odvisna od temperature in trajanja odtajanja, ki ju brez termometra pogosto ne morete zanesljivo oceniti.
Račun iz trgovine lahko pomaga ugotoviti čas nakupa. Pri dvomu pa naj ne odloča cena izdelka. Strošek zavrženega paketa je praviloma manjši od posledic zastrupitve s hrano.
Najpogostejše napake med poletnim nakupovanjem
Velika tedenska zaloga je lahko poleti težje obvladljiva kot dva krajša nakupa. Težava nastane zlasti, ko hladilnik napolnite tako tesno, da hladen zrak ne more krožiti.
Izogibajte se tudi tem navadam:
- hlajenih izdelkov ne puščajte pri blagajni med dodatnimi opravki,
- hladilne torbe ne odpirajte ob vsakem postanku,
- pijače ne hranite v isti torbi kot zalogo za več dni,
- vroče kuhane jedi ne postavljajte neposredno ob ohlajena živila,
- hrane ne puščajte v avtomobilu med kosilom ali kopanjem,
- ne zanašajte se samo na senčno parkirno mesto.
Pri daljši poti sta uporabni dve torbi. V eni hranite pijačo in hrano, ki jo boste zaužili med vožnjo, v drugi pa zalogo, namenjeno hladilniku na cilju. Tako druge torbe ne odpirate po nepotrebnem.
V vročem avgustovskem dnevu lahko o varnosti nakupa odloča že en nenačrtovan postanek. Hladilna torba, dovolj zamrznjenih vložkov in neposredna pot domov so preprostejši kot ugibanje, ali je hrana po uri v razgretem avtomobilu še varna.
PRIPOROČENO ZA VAS
