Mehka posteljnina, zračne nogavice ali otroško oblačilo z zelenimi listi bambusa hitro ustvarijo vtis, da kupujemo naraven in okolju prijazen material. Toda večina bambusovih tkanin ni izdelana iz mehansko pridobljenih bambusovih vlaken. Bambus je praviloma le vir celuloze, ki jo s kemičnim postopkom raztopijo in ponovno oblikujejo v viskozno vlakno.
Ključni poudarki:
- Večina bambusovih tkanin je viskoza iz bambusove celuloze, ne naravno vlakno, primerljivo z lanom ali bombažem.
- Običajni viskozni postopek uporablja natrijev hidroksid, ogljikov disulfid in kislo kopel, zato bambus ni samodejno ekološka izbira.
- Pri nakupu preverite všito sestavo, način izdelave in neodvisna okoljska dokazila, ne le besede »bambus«, »naravno« ali »zeleno«.
Ameriška Zvezna komisija za trgovino že vrsto let opozarja, da se lahko tekstil imenuje bambusov le, kadar je narejen neposredno iz dejanskih bambusovih vlaken. Mehki izdelki, ki nastanejo z raztapljanjem bambusove celuloze, so v resnici viskoza oziroma rayon iz bambusa.
Kaj so bambusove tkanine v resnici?
Vlakna lahko iz rastline pridobimo mehansko, podobno kot pri lanu. Stebla je treba zdrobiti, zmehčati in ločiti dolga vlakna, ki jih nato spredejo v prejo. Takšna prava bambusova vlakna so razmeroma groba, proizvodnja pa je zahtevna in redka. Zaradi tega se skoraj ne uporabljajo za mehko spodnje perilo, majice ali posteljnino.
Izdelek, ki je svilnato gladek in označen kot »bambus«, je zato najverjetneje narejen iz regenerirane celuloze. To pomeni, da so prvotno rastlinsko strukturo kemično razgradili in celulozo nato ponovno oblikovali v tanka vlakna.
Tak material lahko pogovorno opišemo kot polsintetičen. Natančnejši izraz pa je umetno oziroma regenerirano celulozno vlakno. Osnova je rastlinska, toda vlakno, kakršno najdemo v končni tkanini, v naravi ne obstaja.
Evropska pravila med dovoljenimi imeni tekstilnih vlaken posebej navajajo viskozo, modal in lyocell. Viskoza je opredeljena kot regenerirano celulozno vlakno, izdelano z viskoznim postopkom. Podatek o sestavi mora biti kupcu jasno viden tudi pri spletnem nakupu.
Kako iz trdega bambusa nastane svilnato mehka viskoza?
Bambus najprej predelajo v prečiščeno celulozno kašo. Od te točke je postopek zelo podoben izdelavi viskoze iz lesa.
Pri običajnem viskoznem postopku sledijo približno ti koraki:
- Celulozo obdelajo s koncentrirano raztopino natrijevega hidroksida oziroma kavstične sode.
- Nastalo alkalno celulozo obdelajo z ogljikovim disulfidom.
- Oblikuje se celulozni ksantat, ki ga raztopijo v razredčenem natrijevem hidroksidu.
- Nastane gosta tekočina, imenovana viskoza.
- Tekočino potisnejo skozi zelo drobne odprtine v kislo koagulacijsko kopel.
- V kopeli se celuloza ponovno strdi v dolga vlakna.
- Vlakna operejo, raztegnejo, posušijo in spredejo v prejo.
Ameriška okoljska agencija pri opisu viskoznega postopka kot ključne surovine navaja celulozo, natrijev hidroksid, ogljikov disulfid in žveplovo kislino. Bambus lahko nadomesti les kot vir celuloze, vendar s tem kemični postopek ne postane naraven.
Zakaj je ogljikov disulfid problematičen?
Ogljikov disulfid oziroma CS₂ je zelo hlapljiva in vnetljiva kemikalija. Pri dovolj veliki ali dolgotrajni izpostavljenosti lahko škoduje živčevju, očem, srcu, jetrom, ledvicam in drugim organom. Največje tveganje nosijo delavci ter skupnosti v okolici obratov, kjer emisij in odpadnih voda ne nadzorujejo učinkovito.
To pa ne pomeni, da je končna bambusova majica zaradi uporabe ogljikovega disulfida samodejno strupena za človeka, ki jo nosi. Glavni pomislek je način proizvodnje: izpostavljenost zaposlenih, izpusti v zrak, čiščenje odpadnih voda in količina kemikalij, ki jih obrat zajame ter ponovno uporabi.
Dve tkanini z oznako »viskoza iz bambusa« imata zato lahko zelo različen okoljski odtis. Sodoben obrat z učinkovitim zajemanjem emisij in čiščenjem vode ni enak tovarni z zastarelo opremo ter slabo pregledno dobavno verigo.
Beseda bambus na embalaži o tem ne pove ničesar.

Bambus ni samodejno okolju prijazen material
Bambus hitro raste in pri primerni pridelavi lahko zagotavlja veliko količino obnovljive biomase. Toda vpliv tkanine ni odvisen samo od rastline na začetku verige.
Upoštevati je treba tudi:
- izvor bambusa in morebitno spreminjanje naravnih površin v nasade,
- izdelavo in beljenje celulozne kaše,
- uporabo ter vračanje procesnih kemikalij,
- emisije žveplovih spojin,
- porabo energije in vode,
- barvanje ter končno obdelavo tkanine,
- kakovost in življenjsko dobo izdelka,
- prevoz med posameznimi fazami proizvodnje.
Certifikat FSC lahko pomaga preveriti sledljivost in odgovornejši izvor rastlinske surovine. Ne dokazuje pa sam po sebi, da je bil tudi kemični postopek izdelave vlakna čist ali zaprt. Namen certifikata je predvsem sledljivost gozdnih in drugih rastlinskih materialov skozi dobavno verigo.
Širši znak EU za okolje pri tekstilu upošteva bolj trajnostno pridobivanje vlaken, zmanjševanje onesnaževanja, omejitve nevarnih snovi in trajnost končnega izdelka. Zato pove več o celotnem izdelku kot samostojna zelena trditev na embalaži.
Kaj pa bambusov lyocell?
Lyocell je prav tako regenerirano celulozno vlakno, vendar nastaja z drugačnim postopkom. Celulozo neposredno raztopijo v organskem topilu, ne da bi najprej izdelali celulozni ksantat. Evropska zakonodaja ga zato opredeljuje ločeno od viskoze.
Postopek lyocell ne uporablja ogljikovega disulfida, topilo pa je mogoče v dobro zasnovanem zaprtem sistemu zajemati in ponovno uporabljati. Zaradi tega je lahko bambusov ali lesni lyocell okoljsko ugodnejša izbira od običajne viskoze. Še vedno pa gre za industrijsko izdelano celulozno vlakno, ne za neobdelano naravno bambusovo prejo.
Pomembna je tudi preglednost proizvajalca. Beseda »lyocell« pojasni vrsto vlakna, ne pa nujno izvora celuloze, uporabe energije, barvanja ali ravnanja z odpadnimi vodami.
So bambusove tkanine naravno antibakterijske?
Pogosta prodajna trditev pravi, da bambusova oblačila ohranijo naravne protibakterijske lastnosti rastline. Za običajno viskozo iz bambusa za to ni prepričljivih dokazov.
Med raztapljanjem in regeneracijo se prvotna struktura bambusa ter njegove naravne sestavine odstranijo. Ameriški regulator je zaradi neutemeljenih trditev že ukrepal proti prodajalcem, ki so viskoznim izdelkom pripisovali naravno protimikrobno delovanje bambusa.
Če proizvajalec navaja antibakterijski učinek, mora pojasniti, ali ta izvira iz posebej dodane obdelave in na katerih testih temelji. Sama beseda bambus ni dokaz.
Kako v trgovini prepoznate boljšo izbiro?
Najprej prezrite velike napise na sprednji strani embalaže in poiščite všito etiketo s sestavo.
Na njej lahko piše:
- viskoza – običajno vlakno, izdelano z viskoznim postopkom;
- viskoza iz bambusove celuloze – bambus je vir celuloze, vlakno pa ostaja viskoza;
- modal – spremenjena oblika viskoznega vlakna;
- lyocell – regenerirana celuloza, izdelana z drugačnim postopkom;
- bambusovo vlakno – preverite, ali proizvajalec res opisuje mehansko pridobljeno vlakno.
Pred nakupom si zastavite še pet vprašanj:
- Ali je navedena natančna sestava ali samo marketinški izraz »bambus«?
- Ali proizvajalec razkrije, ali gre za viskozo ali lyocell?
- Ali je izvor celuloze sledljiv?
- Ali obstaja verodostojen certifikat za celoten tekstilni izdelek?
- Ali je izdelek dovolj kakovosten, da ga boste dolgo uporabljali?
Bambusova viskoza je lahko mehka, prijetna in uporabna tkanina. Težava ni v tem, da bi jo morali vedno zavrniti, temveč v predstavljanju kemično regeneriranega vlakna kot skoraj neobdelanega daru narave.
Najbolj poštena oznaka zato ni samo »100 % bambus«. Kupec potrebuje podatek, kaj je vlakno v resnici, kako je bilo izdelano in katera preverljiva dokazila podpirajo obljubo, da je izdelek boljša okoljska izbira.
PRIPOROČENO ZA VAS

