Paradižnik, bazilika ali balkonsko cvetje se sredi dneva povesi, zato rastlino znova zalijemo. Toda zemlja je še vlažna, stanje pa se samo slabša. Pregrete korenine v loncih so ob avgustovski vročini pogosta težava, zlasti v majhnih temnih posodah na betonu, kamnu ali južnem balkonu. V prvih avgustovskih dneh so za Slovenijo napovedane temperature do približno 38 stopinj Celzija, ob katerih se lahko stena lonca segreje precej bolj kot okoliški zrak.
Ključni poudarki:
- Pregrete korenine v loncih prepoznamo po opoldanskem venenju kljub vlažni zemlji in zelo vroči steni posode.
- Temen lonec postavite v večjo svetlo posodo, med stenama pa pustite zračno oziroma izolacijsko plast.
- Pred ponovnim zalivanjem preverite zemljo nekaj centimetrov globoko, saj lahko preveč vode vročinsko obremenjene korenine še dodatno oslabi.
Kako prepoznate pregrete korenine v loncih?
Venenje ni vedno dokaz, da rastlini primanjkuje vode. Med najhujšo pripeko lahko listi začasno izgubijo čvrstost, ker skozi njih izhlapeva več vode, kot je korenine v tistem trenutku zmorejo dovajati. Če se rastlina zvečer ali do naslednjega jutra ponovno postavi pokonci, je verjetno šlo predvsem za začasen vročinski stres.
Na težave s pregrevanjem posode kaže kombinacija več znakov:
- rastlina vene predvsem med poldnevom in pozno popoldne;
- zemlja je pet centimetrov globoko še vlažna;
- stran lonca, obrnjena proti soncu, je izrazito vroča;
- listi ob robovih bledijo, se vihajo ali sušijo;
- cvetovi in mladi plodovi odpadajo;
- rast se kljub vodi nenadoma ustavi;
- težava je hujša v črnih, kovinskih ali zelo majhnih loncih;
- rastlina na senčni strani istega balkona ostaja čvrsta.
Zunanji del koreninske grude je tik ob vroči steni posode najbolj izpostavljen. Temno obarvane posode vpijejo več sončne energije, zato se substrat v njih segreje bolj kot v svetlih. Poskusi v drevesnicah so pokazali, da so bile bele posode pri dnu za približno 4 do 7 stopinj Celzija hladnejše od črnih. Visoka temperatura koreninskega območja lahko upočasni rast in poškoduje občutljive korenine.
Pred zalivanjem naredite dva hitra preizkusa
Najprej potisnite prst približno pet centimetrov globoko v zemljo. Ne ocenjujte samo suhe površine. Če je substrat globlje hladen in vlažen, rastlina verjetno ne potrebuje novega obilnega zalivanja.
Pri manjših loncih preverite tudi njihovo težo. Posodo previdno privzdignite. Dobro zalit lonec je občutno težji od suhega. Po nekaj ponovitvah boste hitro prepoznali razliko, ne da bi se zanašali samo na videz listov. Strokovnjaki za gojenje rastlin v posodah priporočajo kombinacijo pregleda zemlje, teže lonca in odziva rastline.
Če je zemlja mokra, rastlina pa še vedno vene tudi naslednje jutro, preverite odtok. Zamašene odprtine in voda v podstavku zmanjšajo količino zraka pri koreninah. Premočene korenine zato vode ne sprejemajo učinkovito, čeprav je je v posodi več kot dovolj.
Kako ohladiti pregrete korenine v loncih?
1. Lonec umaknite s popoldanskega sonca
Najhitrejša pomoč je prestavitev posode na mesto z jutranjim soncem in popoldansko senco. Pri zelo vročih dnevih je koristna že senca med približno 11. in 17. uro.
Rastline ne zaprite v temen prostor. Še vedno potrebuje svetlobo in kroženje zraka. Primerna je lega ob vzhodni steni, pod zračno pergolo ali za višjo rastlino, ki senči predvsem lonec.
Kadar težke posode ne morete premakniti, nad njih namestite 30- do 40-odstotno senčilno mrežo. Mreža naj bo dvignjena nad rastlino in odprta ob straneh. Ne polagajte je neposredno na liste.
2. Izdelajte hladilni dvojni lonec
Temen sadilni lonec lahko brez presajanja postavite v večjo, svetlo zunanjo posodo. Takšen dvojni lonec zmanjša neposredno segrevanje koreninske grude in upočasni izgubljanje vlage.
Potrebujete:
- svetlo zunanjo posodo, ki je od notranje širša najmanj 4 centimetre;
- tri nizke lesene ali plutovinaste podložke;
- nekaj suhega lubja, plute ali grobih lesnih sekancev;
- preverjeno odtočno odprtino.
Na dno zunanje posode položite podložke in nanje postavite sadilni lonec. Med stenama naj ostane od 2 do 5 centimetrov prostora. Vrzel rahlo napolnite s suhim, zračnim materialom, vendar ga ne tlačite.
Zunanja posoda mora omogočati odtekanje vode. Notranji lonec ne sme stati v vodi, saj bi zaščita pred vročino hitro postala past za koreninsko gnilobo.
Če večje posode nimate, okoli lonca namestite svetlo bombažno ali jutasto prevleko. Med tkanino in loncem pustite nekaj zraka, ne prekrivajte površine zemlje in ne zaprite odtočnih odprtin. Svetel ovoj predvsem zmanjša neposredno segrevanje temne stene.
3. Posodo dvignite z vročih tal
Kamen, beton in kovinska balkonska polica se na soncu močno segrejejo ter toploto oddajajo tudi skozi dno lonca. Posodo postavite na tri podstavke, leseni letvici ali stabilne nogice, visoke približno dva centimetra.
Tako bo pod loncem krožil zrak, odvečna voda pa bo lažje odtekla. Temne posode umaknite tudi od močno segretih južnih in zahodnih sten.
4. Prekrijte zemljo z rahlo zastirko
Na površino dodajte od 2 do 4 centimetre drobnega lubja, slame, kokosovih vlaken ali nekoliko osušene pokošene trave. Okoli stebla pustite nekaj centimetrov praznega prostora.
Zastirka omeji izhlapevanje in ublaži temperaturna nihanja v zgornjem delu koreninske grude. V majhnem loncu je ne naložite do roba, saj mora ostati dovolj prostora za počasno zalivanje.
Kako pravilno zalivate pregret lonec?
Če je zemlja res suha, zalijte zgodaj zjutraj. Vodo dodajajte počasi v dveh ali treh krogih z nekajminutnim presledkom. Nadaljujte, dokler ne začne odtekati skozi dno, nato izpraznite podstavek.
Povsem izsušen substrat se lahko skrči in odmakne od stene. Voda takrat steče po robu naravnost skozi lonec, sredina koreninske grude pa ostane suha. Manjši lonec za približno deset minut postavite v posodo z vodo, nato pa ga temeljito odcedite.
Pred zalivanjem s cevjo vedno izpustite vodo, ki se je segrevala v cevi na soncu. Sprva je lahko zelo vroča in poškoduje korenine. Uporabite vodo približno zunanje temperature, ne ledeno vodo.
Med vročinskim valom nekateri veliki, gosto preraščeni lonci potrebujejo vodo vsak dan, zelo majhni tudi dvakrat. To ni splošno pravilo. Vlažnost preverite pri vsaki posodi posebej, saj stalno razmočen substrat koreninam odvzame kisik.
Česa med vročinskim valom ne počnite?
Pregrete in ovenele rastline ne poskušajte spodbuditi z močnim gnojilom. Nova rast potrebuje še več vode, koncentrirano gnojilo pa lahko ob poškodovanih koreninah povzroči dodatne težave. Z dognojevanjem počakajte do ohladitve in vidnega okrevanja.
Izogibajte se tudi naslednjim ukrepom:
- ne presajajte zdrave rastline sredi najhujše pripeke;
- ne puščajte vode v razgretem podstavku;
- ne zavijajte lonca v črno plastiko;
- ne zaprite posode v okrasni lonec brez odtoka;
- ne uporabljajte škropiv po vročih listih;
- ne odstranjujte večje količine listov, ki senčijo posodo in plodove.
Če se rastlina po prestavitvi v senco in pravilnem zalivanju do naslednjega jutra ne pobere, jo nežno vzemite iz lonca. Zdrave korenine so čvrste in svetle. Temne, mehke ali neprijetno dišeče korenine kažejo na gnitje, zato samo dodatno zalivanje ne bo pomagalo.
Pri začasnem vročinskem stresu je izboljšanje pogosto opazno še isti večer. Poškodovani robovi listov ne bodo ponovno pozeleneli, vendar lahko rastlina po nekaj hladnejših dneh nadaljuje rast. Največ boste dosegli, če pred naslednjim vročim dnem zaščitite predvsem posodo in korenine, ne pa da ovenele liste vedno znova zalivate.
PRIPOROČENO ZA VAS
