Pasivna hiša

    Pasivna hiša omogoča energetsko varčnost, ki vam bo na daljši rok privarčevala precej denarja in zmanjšala stroške bivanja. Z življenjem v takšni hiši pa ne boste le varčevali z energijo, temveč boste prispevali svoj delež k ohranitvi okolja.

    Pasivna hišaZačetki gradnje pasivnih hiše segajo dvajset let nazaj. Nemčija je bila prva, ki se je odločila za tak način gradnje, spodbudilo pa ga je nemško ministrstvo za okolje. Raziskave so namreč pokazale, da pasivna hiša uravnava temperaturo v prostoru ter skrbi, da bodo njeni uporabniki imeli čim manj stroškov s kurjavo, saj se z načinom gradnje doseže ugodna temperatura prostora tako v zimskem kot v letnem času. Vsi zunanji gradbeni elementi, razen steklenih površin, morajo biti toplotno izolirani, položaj hiše in še nekatera druga merila morajo obvezno zadovoljevati določene stroge standarde. Natančna gradnja je izjemnega pomena, saj bi lahko preko fug ali odprtin na prosto odšla toplota. Pasivna hiša torej omogoča z  uporabo sončne energije in izkoriščenjem notranjih virov toplote minimalne potrebe po dodatnem ogrevanju pozimi ali hlajenju v vročih poletnih mesecih.

    Izraz pasivna hiša se uporablja za vse hiše, ki po metru kvadratne površine ne porabi več kot 1,5 kurilnega olja v kurilni sezoni ali 1,5 kubičnih metrov plina, poraba skupne primarne energije, vključno s toplo vodo in elektriko v gospodinjstvu pa je manjša od 120 kWh/m 2 na leto.

    Klasičnega ogrevalnega sistema torej ne boste potrebovali. Sonce, povratna toplota in notranji toplotni viri bodo poskrbeli, da se vaša denarnica ne bo tanjšala v tolikšni meri, kot če bi se odločili za običajno ogrevanje. Pomembna je tudi pozicija hiše glede na stran svetlobe. Velike okenske površine na južni strani ne smejo biti zasenčene, da bi bili solarni izkoristki optimalni. Vsakršna ovira direktni sončni toploti bi pomenila zmanjšanje učinkovitosti in namen pasivne hiše ne bi bil maksimalno dosežen. Nekontrolirana izmenjava zunanjega in notranjega zraka mora biti preprečena, materiali morajo tvoriti nepropustni vetrni plašč, s čimer preprečimo prepih, vnos vlage in izgubo energije. Z ustrezno debelino izolacije, solarnimi sistemi in sončnimi kolektorji, toplotnimi črpalkami, nizko toplotno prehodnostjo gradbenih elementov in varčnimi gospodinjskimi aparati bo pasivna hiša zadostila kriterijem.

    PREBERITE TUDI:  Pri ogrevanju ni dovolj zgolj varčevati, varčevati je treba pravilno!

    Gradnja pasivne hiše je precej zahtevna, zato boste strokovnjakom, ki vam bodo projektirali vaš dom in ga gradili, morali odšteti več denarja kot bi ga sicer. Toda ne pozabite! S tem boste naredili dolgoročno gledano korist sebi in tudi okolju, nenazadnje tudi generacijam, ki prihajajo za vami.

    »Država premalo spodbuja tovrstno gradnjo, saj so subvencije za pasivne hiše še vedno premajhne. Poleg tega je potrebno pri gradnji dosledno upoštevati določila o tem, kakšna naj bi bila pasivna hiša oz. kako zelo varčna. Cenovno pasivna hiša zato še vedno predstavlja precejšno finančno obremenitev za investitorja, poleg tega je omejen pri načrtovanju hiše, njeni obliki, odpiranju v zunanji prostor preko steklenih površin …, zato se največkrat za tako zelo varčen dom odločajo resnično ljudje z veliko okoljsko ozaveščenostjo. Osebno menim, da je pasivna hiša skrajnost v energetskem smislu, ki se ji ne smemo zavezati za ceno bivanjskega ugodja, pod kar štejem vizualno povezovanje notranjosti z zunanjostjo in ustvarjanje razgibanih ambientov okolja,« pove arhitekt Boštjan Matul iz gradbenega podjetja.

    Povejte svoje mnenje - kometirajte