Preprosti nasveti za mamice, ki ลพelijo, da bi bili njihovi otroci zdravi. Zakaj mora biti otrok bolan, ฤe hoฤe biti zdrav?
Vsa ta vpraลกanja so pomembna. Mamice in bodoฤe mamice morajo razumeti in vedeti na kar najenostavnejลกi naฤin, kako telo otroka deluje, kakลกni so fizioloลกki procesi, kako imunski sistem deluje, da lahko otroku kar najuฤinkoviteje pomaga. Pomaga pa nam lahko tudi naturopatija.
Otroลกko imunski sistem
Imunski sistem otroka se zaฤne graditi takoj ob rojstvu. Skozi vaginalni kanal otrok prejme od mame prve dobre bakterije, ki naselijo ฤrevesje; to je ob porodu tanka ravna cevka, ki se ลกele zaฤenja oblikovati v vse predele ฤrevesja. Poslediฤno dojenฤki pogosto trpijo zaradi krฤev, saj je njihovo ฤrevesje ลกele v nastajanju. Prve dobre bakterije, ki so po veฤini bifidobakterije, so prve, ki naselijo ฤrevesje novorojenฤka. Znanstveno je dokazano, da imajo otroci, ki niso rojeni skozi vaginalni kanal, v ฤrevesju druge populacije bakterij, clostride in streptokoke, ki niso sposobne pravilno krepiti imunskega sistema novorojenฤka.
Imunski sistem novorojenฤka se nato krepi z dojenjem. Z bakterioloลกkega vidika je materino mleko neoporeฤno in nudi dojenฤku vse, kar potrebuje, da ne zboli. Zato je zelo pomembno, da mati doji. Verjetno ste ลพe opazili pogost pojav, da so otroci, hranjeni z umetnim mlekom, pogosto zaprti, kar je kazalnik, da se otrokov imunski sistem ne gradi oz. ne razvija pravilno.
Veฤ kot polovica, kar 60 %, celic imunskega sistema je v ฤrevesju, ki je zelo pomemben organ โ ฤe deluje pravilno in so v njem dobre bakterije, ki krepijo naลกe telo, odvajamo blato 1- ali veฤkrat dnevno. ฤe pa so v ฤrevesju slabe, tj. patogene bakterije, pomeni, da je naลก imunski sistem ลกibak, kar se navzven kaลพe tako, da smo zaprti ali imamo diarejo ali celo sluz in kri na blatu.
Opazovanje, koliko blata in kako novorojenฤek odvaja, je zelo pomembno, saj nam ลพe to pove, ali je njegov imunski sistem zdrav oziroma se pravilno gradi.
Obstaja imunska inteligenca in obstaja imunski spomin. Zavedati se moramo, da je naลกe telo inteligentno, da so naลกe celice inteligentne, in to bolj, kot si lahko mislimo.
Ko otrok odraลกฤa, se nauฤi pisati, brati, seลกtevati in kot uri moลพgane, tako se tudi celice njegovega imunskega sistema urijo ter krepijo. Imunski sistem otroka se uฤi z boleznijo, ki pa mora biti ยปzdravaยซ โ mora biti postopna in toliko teลพka, da jo njegov imunski sistem lahko premaga, ne preveฤ ne premalo. Naloge morajo biti postopne in ravno pravลกnje. Seveda mora naloge opraviti telo samo in ne antibiotik, v nasprotnem primeru se telo ne bo niฤesar nauฤilo, imunskega spomina ne bo in imunska inteligenca ne bo zrasla. Enako se zgodi pri otroku, ฤe prejme domaฤo nalogo in jo doma starลกi reลกijo namesto njega โ otrok se ne bo nauฤil niฤesar.
Tudi otroลกke bolezni so del zorenja otroka
Z antropozofskega vidika obstajajo viroze in druge, predvsem otroลกke bolezni, ki jih ne utegnejo zatreti niti s cepivi, in sicer prav zaradi tega, da bi se otrok nekaj nauฤil in zrasel. Bolezen predstavlja stisko, nelagodje, bridko izkuลกnjo, ki sluลพi otroku, da raste. Takrat je lepo, da vsa druลพina prisluhne otrokovi bolezenski izkuลกnji in se iz tega nekaj nauฤi.
Bolezen predstavlja priloลพnost, da se druลพina zbere skupaj, si prisluhne, pomaga in deli izkuลกnjo, ki jo povezuje.
ลฝe Edvard Bach pravi, da vsaka bolezen predstavlja klic duลกe na pomoฤ.
Naturopatsko gledano, naj bi obdobje dojenja sovpadalo z obdobjem otrokovega bivanja v trebuhu, torej 9 mesecev. Nato sledi porod, ki smo ga ลพe izฤrpno pregledali.
Teลพave z ลพrelnico
Ob tem bi omenila ลกe ลพrelnico. Ko se otrok rodi, se pljuฤa in ฤrevesje v telesu ลกele formirajo, prvi sedeลพ otrokove imunosti je takrat v grlu, in sicer v ลพrelnici. Tja se usedejo prve celice naravne ubijalke, ki branijo telo pred tujki, vse dokler se ฤrevesje, kjer je glavni sedeลพ imunskega sistema, ne formira, to je pribliลพno do 11. leta starosti.
Zato se tako pogosto zgodi, da imajo majhni otroci vneto grlo in ลพrelnico, saj je tam sedeลพ njihovega primarnega imunskega sistema, ki se v primeru napada virusov in bakterij odebeli, nabrekne (tam so aktivne celice imunskega sistema). V tem primeru je nesmiselno ta del odstraniti, saj pustimo otroka nekako bosih nog, brez zaลกฤite. V primeru zadebeljene ลพrelnice je smiselno okrepiti imunski sistem z dobrimi bakterijami (bifidobakterijami), ki bodo okrepile imunski sistem in tako hitro upihnile vnetje v telesu.
Kje otrok izgublja energijo?
Drugi pomemben kazalnik, ki ga mora vsaka mama upoลกtevati pri opazovanju svojega otroka, je ta, da opazuje, kje otrok izgublja energijo. Pri tem velja pravilo, da so tisti predeli telesa, kjer izgubljamo energijo, mrzli ali celo ลกe slabลกe โ mrzli in vlaลพni.
Vse raste v toplem, ลกe paradiลพnik potrebuje za svojo rast toploto. Enako je z naลกimi otroki. Zato ne upoลกtevajmo mode oblaฤenja, zavijmo otroke, da bodo topli, da bodo stopala, rokice in nosek topli. Pogosto mame, ki pridejo do mene, potoลพijo, da ima njihov otrok vedno mrzle noge, kar pa je nedopustno. Otrok na takลกen naฤin izgublja energijo, in to predvsem energijo ledvic. S tem izgublja samozavest! ฤe ima otrok mrzla stopala, mu nadenimo volnene nogavice. Samo volna ima grelno moฤ, ลกe posebej v zimskem ฤasu. Otrokova stopala morajo biti vedno topla!
Zelo pogosto se tudi zgodi, da se veliko otrok znoji med spanjem in imajo mokro glavo ter hrbet. V tem primeru je dobro, da mama, takoj ko otrok zaspi, potipa predel hrbta med lopaticami; ฤe je ta del hladen in celo vlaลพen, je to slab znak pomanjkanja energije pljuฤ. Otroci z bronhitisom, kaลกljem, pljuฤnico in astmo imajo ta del vlaลพen ter hladen, ko zaspijo. Najuฤinkovitejลกa terapija, ki ta del telesa krepi, ga segreje in razvlaลพi, je vsekakor mokลกa (moxa) terapija. Izvaja jo lahko vsaka mama.
Otroci so naลกe bogastvo. Zrastejo na vsak naฤin, tako ali drugaฤe. ฤe jih bomo znali opazovati med odraลกฤanjem in bomo pravilno spodbujali njihov imunski sistem, bodo krepki, samozavestni, moฤni ter psihiฤno stabilni, saj stanje duha izhaja iz fiziฤnega telesa in obratno.
Naloga naturopata je, da uฤi ฤloveka, kako lahko pomaga sebi in bliลพnjemu. Kaj mora opazovati, da krepi telo, kako naj postopa, da ne izgublja energije, kako naj se vede, da bo sreฤen โ da ne bo ลพivel v strahu, negotovosti in zmedi, kajti to so sinonimi za bolezen. Bolezen je stanje, ko nimamo nadzora nad svojim telesom, nabira se poฤasi in nesliลกno skozi leta ter nato nenadoma na lepem plane na dan.
Stanje bolezni moramo prepreฤiti oziroma zatreti v kali. Ko vidimo, da se pripravlja ยปterenยซ za telesno ลกibkost in potencialno bolezensko stanje, moramo to ฤim prej odpraviti, tako do bolezni ne bo nikdar priลกlo. In naลก otrok bo leto za letom moฤnejลกi.