DomovNaturopatijaOtroci morajo biti zdravo bolni!

Otroci morajo biti zdravo bolni!

Preprosti nasveti za mamice, ki ลพelijo, da bi bili njihovi otroci zdravi. Zakaj mora biti otrok bolan, ฤe hoฤe biti zdrav?

Vsa ta vpraลกanja so pomembna. Mamice in bodoฤe mamice morajo razumeti in vedeti na kar najenostavnejลกi naฤin, kako telo otroka deluje, kakลกni so fizioloลกki procesi, kako imunski sistem deluje, da lahko otroku kar najuฤinkoviteje pomaga. Pomaga pa nam lahko tudi naturopatija.

Otroลกke bolezni

Otroลกko imunski sistem

Imunski sistem otroka se zaฤne graditi takoj ob rojstvu. Skozi vaginalni kanal otrok prejme od mame prve dobre bakterije, ki naselijo ฤrevesje; to je ob porodu tanka ravna cevka, ki se ลกele zaฤenja oblikovati v vse predele ฤrevesja. Poslediฤno dojenฤki pogosto trpijo zaradi krฤev, saj je njihovo ฤrevesje ลกele v nastajanju. Prve dobre bakterije, ki so po veฤini bifidobakterije, so prve, ki naselijo ฤrevesje novorojenฤka. Znanstveno je dokazano, da imajo otroci, ki niso rojeni skozi vaginalni kanal, v ฤrevesju druge populacije bakterij, clostride in streptokoke, ki niso sposobne pravilno krepiti imunskega sistema novorojenฤka.

Imunski sistem novorojenฤka se nato krepi z dojenjem. Z bakterioloลกkega vidika je materino mleko neoporeฤno in nudi dojenฤku vse, kar potrebuje, da ne zboli. Zato je zelo pomembno, da mati doji. Verjetno ste ลพe opazili pogost pojav, da so otroci, hranjeni z umetnim mlekom, pogosto zaprti, kar je kazalnik, da se otrokov imunski sistem ne gradi oz. ne razvija pravilno.

Veฤ kot polovica, kar 60 %, celic imunskega sistema je v ฤrevesju, ki je zelo pomemben organ โ€“ ฤe deluje pravilno in so v njem dobre bakterije, ki krepijo naลกe telo, odvajamo blato 1- ali veฤkrat dnevno. ฤŒe pa so v ฤrevesju slabe, tj. patogene bakterije, pomeni, da je naลก imunski sistem ลกibak, kar se navzven kaลพe tako, da smo zaprti ali imamo diarejo ali celo sluz in kri na blatu.

Opazovanje, koliko blata in kako novorojenฤek odvaja, je zelo pomembno, saj nam ลพe to pove, ali je njegov imunski sistem zdrav oziroma se pravilno gradi.

Obstaja imunska inteligenca in obstaja imunski spomin. Zavedati se moramo, da je naลกe telo inteligentno, da so naลกe celice inteligentne, in to bolj, kot si lahko mislimo.

Ko otrok odraลกฤa, se nauฤi pisati, brati, seลกtevati in kot uri moลพgane, tako se tudi celice njegovega imunskega sistema urijo ter krepijo. Imunski sistem otroka se uฤi z boleznijo, ki pa mora biti ยปzdravaยซ โ€“ mora biti postopna in toliko teลพka, da jo njegov imunski sistem lahko premaga, ne preveฤ ne premalo. Naloge morajo biti postopne in ravno pravลกnje. Seveda mora naloge opraviti telo samo in ne antibiotik, v nasprotnem primeru se telo ne bo niฤesar nauฤilo, imunskega spomina ne bo in imunska inteligenca ne bo zrasla. Enako se zgodi pri otroku, ฤe prejme domaฤo nalogo in jo doma starลกi reลกijo namesto njega โ€“ otrok se ne bo nauฤil niฤesar.

Bolan otrok

Tudi otroลกke bolezni so del zorenja otroka

Z antropozofskega vidika obstajajo viroze in druge, predvsem otroลกke bolezni, ki jih ne utegnejo zatreti niti s cepivi, in sicer prav zaradi tega, da bi se otrok nekaj nauฤil in zrasel. Bolezen predstavlja stisko, nelagodje, bridko izkuลกnjo, ki sluลพi otroku, da raste. Takrat je lepo, da vsa druลพina prisluhne otrokovi bolezenski izkuลกnji in se iz tega nekaj nauฤi.

Bolezen predstavlja priloลพnost, da se druลพina zbere skupaj, si prisluhne, pomaga in deli izkuลกnjo, ki jo povezuje.

ลฝe Edvard Bach pravi, da vsaka bolezen predstavlja klic duลกe na pomoฤ.

Naturopatsko gledano, naj bi obdobje dojenja sovpadalo z obdobjem otrokovega bivanja v trebuhu, torej 9 mesecev. Nato sledi porod, ki smo ga ลพe izฤrpno pregledali.

Teลพave z ลพrelnico

Ob tem bi omenila ลกe ลพrelnico. Ko se otrok rodi, se pljuฤa in ฤrevesje v telesu ลกele formirajo, prvi sedeลพ otrokove imunosti je takrat v grlu, in sicer v ลพrelnici. Tja se usedejo prve celice naravne ubijalke, ki branijo telo pred tujki, vse dokler se ฤrevesje, kjer je glavni sedeลพ imunskega sistema, ne formira, to je pribliลพno do 11. leta starosti.

Zato se tako pogosto zgodi, da imajo majhni otroci vneto grlo in ลพrelnico, saj je tam sedeลพ njihovega primarnega imunskega sistema, ki se v primeru napada virusov in bakterij odebeli, nabrekne (tam so aktivne celice imunskega sistema). V tem primeru je nesmiselno ta del odstraniti, saj pustimo otroka nekako bosih nog, brez zaลกฤite. V primeru zadebeljene ลพrelnice je smiselno okrepiti imunski sistem z dobrimi bakterijami (bifidobakterijami), ki bodo okrepile imunski sistem in tako hitro upihnile vnetje v telesu.

Moxa - mokลกa

Kje otrok izgublja energijo?

Drugi pomemben kazalnik, ki ga mora vsaka mama upoลกtevati pri opazovanju svojega otroka, je ta, da opazuje, kje otrok izgublja energijo. Pri tem velja pravilo, da so tisti predeli telesa, kjer izgubljamo energijo, mrzli ali celo ลกe slabลกe โ€“ mrzli in vlaลพni.

Vse raste v toplem, ลกe paradiลพnik potrebuje za svojo rast toploto. Enako je z naลกimi otroki. Zato ne upoลกtevajmo mode oblaฤenja, zavijmo otroke, da bodo topli, da bodo stopala, rokice in nosek topli. Pogosto mame, ki pridejo do mene, potoลพijo, da ima njihov otrok vedno mrzle noge, kar pa je nedopustno. Otrok na takลกen naฤin izgublja energijo, in to predvsem energijo ledvic. S tem izgublja samozavest! ฤŒe ima otrok mrzla stopala, mu nadenimo volnene nogavice. Samo volna ima grelno moฤ, ลกe posebej v zimskem ฤasu. Otrokova stopala morajo biti vedno topla!

Zelo pogosto se tudi zgodi, da se veliko otrok znoji med spanjem in imajo mokro glavo ter hrbet. V tem primeru je dobro, da mama, takoj ko otrok zaspi, potipa predel hrbta med lopaticami; ฤe je ta del hladen in celo vlaลพen, je to slab znak pomanjkanja energije pljuฤ. Otroci z bronhitisom, kaลกljem, pljuฤnico in astmo imajo ta del vlaลพen ter hladen, ko zaspijo. Najuฤinkovitejลกa terapija, ki ta del telesa krepi, ga segreje in razvlaลพi, je vsekakor mokลกa (moxa) terapija. Izvaja jo lahko vsaka mama.

Otroci so naลกe bogastvo. Zrastejo na vsak naฤin, tako ali drugaฤe. ฤŒe jih bomo znali opazovati med odraลกฤanjem in bomo pravilno spodbujali njihov imunski sistem, bodo krepki, samozavestni, moฤni ter psihiฤno stabilni, saj stanje duha izhaja iz fiziฤnega telesa in obratno.

Naloga naturopata je, da uฤi ฤloveka, kako lahko pomaga sebi in bliลพnjemu. Kaj mora opazovati, da krepi telo, kako naj postopa, da ne izgublja energije, kako naj se vede, da bo sreฤen โ€“ da ne bo ลพivel v strahu, negotovosti in zmedi, kajti to so sinonimi za bolezen. Bolezen je stanje, ko nimamo nadzora nad svojim telesom, nabira se poฤasi in nesliลกno skozi leta ter nato nenadoma na lepem plane na dan.

Stanje bolezni moramo prepreฤiti oziroma zatreti v kali. Ko vidimo, da se pripravlja ยปterenยซ za telesno ลกibkost in potencialno bolezensko stanje, moramo to ฤim prej odpraviti, tako do bolezni ne bo nikdar priลกlo. In naลก otrok bo leto za letom moฤnejลกi.

Erika Brajnik, Naturopat
Erika Brajnik, Naturopat
Erika Brajnik je naturopatinja, predstavnica naturopatske federacije WNF za Evropo in avtorica ลกtevilnih knjig in ฤlankov za zdravo ลพivljenje. Je tudi ฤlanica evropskega naturopatskega zdruลพenja Reformed aisbl.

NAJNOVEJล E