Letos smo dan prej kot lani vstopili v ekološki dolg do prihodnjih generacij. Gre za dan prekoračenja Zemljinih virov, ko človeštvo izkoristi naravne vire, ki jih ima na voljo v enem letu.
Vsako leto ta dan nastopi bolj zgodaj
Na ta dan začnemo ekosisteme in naravne vire obremenjevati oziroma črpati bolj, kot nam to dopušča nosilna sposobnost našega planeta, vsako leto pa ta dan nastopi bolj zgodaj. Izračunamo ga tako, da delimo svetovne biokapacitete (količina ustvarjenih naravnih virov v določenem letu) s svetovnim ogljičnim odtisom, človeško porabo naravnih virov v tem letu, in pomnožimo s 365, kolikor je dni v našem koledarskem letu. Dan dolga se je od septembra leta 1997, ko so ga prvič merili, premaknil na 2. avgust, najbolj zgodaj doslej.
Mednarodna raziskovalna organizacija Global Footprint Network (GFN), navaja, da človeštvo trenutno naravne vire porablja 1,7-krat hitreje, kot jih ekosistemi lahko generirajo. Posledice globalne prekomerne porabe naravnih virov postajajo vse bolj očitne. Kažejo se v obliki izginevanja gozdov, v sušah, pomanjkanju vode, eroziji tal, izgubi biotske raznovrstnosti in kopičenju ogljikovega dioksida v ozračju.
S prepolovitvijo emisij ogljikovega dioksida lahko bi dan premaknili za 89 dni
Po besedah strokovnjakov bi zmanjšanje odpadne hrane za 50 % po celem svetu datum ekološkega dolga premaknilo za 11 dni naprej, zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida za 50 % pa bi dan ekološkega dolga premaknilo kar za 89 dni naprej. Stanje naj bi se sicer izboljševalo, saj se je ekološki odtis prebivalca v ZDA od leta 2005 do 2013 zmanjšal za skoraj 20 %.