Migrene lahko povečajo nevarnost za zaplete med nosečnostjo

Z migrenami se spopada kar približno 20 odstotkov žensk v rodni dobi. Raziskovalci so bili pozorni na najbolj tipične zaplete, povezane z nosečnostjo.

Naravna škropiva za pogoste bolezni v sadnem vrtu

Kot vsake vrtnine pa imajo tudi sadne grmovnice in drevesa svoje škodljivce ter bolezni, ki jih je treba spremljati in nadzorovati, saj nam lahko v nasprotnem primeru uničijo pridelek ali pa celo kar sadno rastlino samo.

Marko Slapnik: »Prevajam jezik narave v govorico ljudi«

Težko je v le nekaj odstavkih opisati, s čim vse se ukvarja Marko Slapnik, vedno nasmejani gospod, ki vsakogar zlahka začara s svojo pozitivno energijo in širi svoje navdušenje nad naravo in Solčavskim, od koder prihaja.

Kako nevarni so v resnici sončni žarki?

Večina ljudi se iskreno začudi, ko izvedo, da so tudi sončni žarki, ki jih dobimo pri delu na vrtu, na sprehodu, na kolesu ali v gorah, prav tako škodljivi.

Meditacija lahko pomaga pri hitrejšem prepoznavanju napak

Ali ste pogosto površni in pozabljivi? Hiter vsakodnevni tempo je pogosto kriv za to, da naredimo precej več napak, kot bi jih sicer.

Doma narejeni pripravki za zatiranje škodljivcev na vrtu

V naravi lahko naberemo rastline, iz katerih sami naredimo pripravke, naravna škropiva oziroma sredstva za boj proti škodljivcem na vrtu.

9 trikov za učinkovitejše čiščenje preprog

Vzdrževanje oziroma čiščenje preprog je precej zahtevno. Zgolj sesanje običajno ne zadostuje.

Srednja leta kot priložnost za nov začetek

Morda se zdi, da so srednja leta prepozna za nove začetke, toda to nikakor ne drži.
Ekologija & okoljeOd danes živimo s posojilom: Človeštvo je porabilo vse naravne vire, ki...

Od danes živimo s posojilom: Človeštvo je porabilo vse naravne vire, ki jih ima na voljo v letu dni

MORDA VAS ZANIMA

Letos smo dan prej kot lani vstopili v ekološki dolg do prihodnjih generacij. Gre za dan prekoračenja Zemljinih virov, ko človeštvo izkoristi naravne vire, ki jih ima na voljo v enem letu.

- Oglas -

Naravni viri

Vsako leto ta dan nastopi bolj zgodaj

Na ta dan začnemo ekosisteme in naravne vire obremenjevati oziroma črpati bolj, kot nam to dopušča nosilna sposobnost našega planeta, vsako leto pa ta dan nastopi bolj zgodaj. Izračunamo ga tako, da delimo svetovne biokapacitete (količina ustvarjenih naravnih virov v določenem letu) s svetovnim ogljičnim odtisom, človeško porabo naravnih virov v tem letu, in pomnožimo s 365, kolikor je dni v našem koledarskem letu. Dan dolga se je od septembra leta 1997, ko so ga prvič merili, premaknil na 2. avgust, najbolj zgodaj doslej.

Mednarodna raziskovalna organizacija Global Footprint Network (GFN), navaja, da človeštvo trenutno  naravne vire porablja 1,7-krat hitreje, kot jih ekosistemi lahko generirajo. Posledice globalne prekomerne porabe naravnih virov postajajo vse bolj očitne.  Kažejo se v obliki izginevanja gozdov, v sušah, pomanjkanju vode, eroziji tal, izgubi biotske raznovrstnosti in kopičenju ogljikovega dioksida v ozračju.

S prepolovitvijo emisij ogljikovega dioksida lahko bi dan premaknili za 89 dni

Po besedah strokovnjakov bi zmanjšanje odpadne hrane za 50 % po celem svetu datum ekološkega dolga premaknilo za 11 dni naprej, zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida za 50 % pa bi dan ekološkega dolga premaknilo kar za 89 dni naprej. Stanje naj bi se sicer izboljševalo, saj se je ekološki odtis prebivalca v ZDA od leta 2005 do 2013 zmanjšal za skoraj 20 %.

NAJNOVEJŠE

Spletna stran za pravilno delovanje uporablja piškotke. Z uporabo spletne strani se strinjate z z uporabo piškotkov in splošnimi pogoji poslovanja. Podrobne informacije o uporabi piškotkov na tej spletni strani so na voljo s klikom na nastavitve .
V redu
Več ×
×