0,00 EUR

V košarici ni izdelkov.

Ekologija & OkoljeObnovljivi viri lani prvič prehiteli fosilna goriva

Obnovljivi viri lani prvič prehiteli fosilna goriva

MORDA VAS ZANIMA

Leto 2020 je prineslo ogromno slabega, a po drugi strani je bilo to vendarle tudi leto določenih premikov na bolje – med drugim tudi na področju razbremenitve oziroma zaščite okolja. Poročilo, ki sta ga januarja objavili organizaciji  Agora Energiewende in Ember, je prineslo še posebej dobre novice. Razkrilo je namreč, da je bil delež elektrike, pridobljen s pomočjo obnovljivih virov, lani v Evropi večji od deleža električne energije, pridobljenega z izgorevanjem fosilnih goriv, kar se ni zgodilo še nikoli doslej …

- Oglas -

Vetrna in sončna energija kot najpomembnejša obnovljiva vira

Razlog za to, da se je tehtnica končno prevesila na pravo stran, naj bi se v osnovi skrival v naglem razvoju na področju vetrne in solarne energije, ki počasi, a zanesljivo izpodrivata energijo, pridobljeno z uporabo fosilnih goriv. Prav vetrne in sončne elektrarne sta dva glavna paradna konja, na katera stavi Evropa, pri čemer je eden najpomembnejših ciljev popolna odprava uporabe premoga do leta 2030, hkrati s postopnim opuščanjem zemeljskega plina.

Januarsko poročilo je bilo sicer že peto po vrsti. Poročilo ponuja tako splošne podatke za celotno Evropo kot podatke o pridobivanju električne energije za nekatere posamezne države. Primerjava podatkov za celotno Evropo je razkrila, da so predstavljala fosilna goriva 37 odstotkov deleža pri pridobivanju električne energije, obnovljivi viri pa 38 odstotkov.

Uporaba premoga upada, pri zemeljskem plinu pa ni večjih sprememb

Kot omenjeno, imata največ zaslug za preobrat solarna in vetrna energija. Pri obeh je bilo zaznano občutno povečanje v primerjavi z letom 2019. Količina vetrne energije, uporabljene za pridobivanje elektrike, je narastla za 9 odstotkov, količina sončne pa kar za 15 odstotkov. Vetrna in sončna energija predstavljata tako skupaj približno eno petino virov za pridobivanje električne energije v Evropi. Preostanek obnovljivih virov pa prihaja iz obnovljivih biogoriv in iz hidroelektrarn, pri čemer pa je ostala količina obeh v primerjavi s predlanskim letom praktično nespremenjena.

- Oglas -

Količina premoga, uporabljenega za pridobivanje električne energije, se je v letu 2020 zmanjšala za 20 odstotkov. Gre sicer za trend, ki je opazen že nekaj let. Od leta 2015 do leta 2020 je namreč količina uporabljenega premoga v seštevku upadla za 50 odstotkov. Po drugi strani pa ni mogoče opaziti tako drastičnega opuščanja uporabe zemeljskega plina. V zadnjih petih letih se je namreč količina zmanjšala zgolj za približno 4 odstotke.

Konec pandemije bi lahko vplival na ponovno spremembo razmerja

Bitka je bila torej tesna in obnovljivi viri niso imeli najlažjega dela – fosilna goriva so praktično vse do zadnjega ostajala v igri za »zmago«. Po mnenju raziskovalcev, ki so pripravili poročilo, naj bi bil končni rezultat med drugim povezan s tem, da pandemija ni imela večjega vpliva na nameščanje novih naprav za izkoriščanje obnovljivih virov energije, hkrati pa smo imeli ugodno vreme za generiranje električne energije s pomočjo teh virov. K temu, da so obnovljivi viri na koncu premagali fosilna goriva, pa naj bi pripomoglo tudi to, da se je zaradi pandemije zmanjšala potreba po energiji iz termoelektrarn.

Lahko se torej zgodi, da se bo po koncu pandemije ponovno povečalo povpraševanje po električni energiji, pridobljeni s pomočjo fosilnih goriv. Naslednje leto lahko tako poročilo ponovno pokaže obrnjeno razmerje, vendar pa strokovnjaki menijo, da bo morebitni preobrat vendarle zgolj začasen. Trendi so namreč jasni – Evropa se vse bolj pomika proti obnovljivim virom, predvsem proti solarni in vetrni energiji, hkrati pa poskuša z različnimi ukrepi drastično zajeziti uporabo fosilnih goriv. A do cilja – Evrope brez premoga do leta 2030 – je vendarle še daleč. Da bi dosegli ta cilj, se mora namreč po ocenah strokovnjakov proizvodnja električne energije s pomočjo vetra in sončne energije najmanj potrojiti.

NAJNOVEJŠE