ลฝivimo v svetu, ki je precej bolj pisan na koลพo tistim, ki brez teลพav vstajajo zgodaj, kot pa noฤnim pticam. Ljudje, ki zlahka bedijo pozno v noฤ, zjutraj pa le s teลพavo vstanejo, so pogosto obtoลพeni, da je stalna utrujenost njihova lastna krivda. Vendar pa se v zadnjem ฤasu pojavlja vse veฤ znanstvenih izsledkov, ki govorijo drugaฤe. V zadnjih letih se vse veฤ znanstvenikov ukvarja s t. i. cirkadianim ritmom. To je pravzaprav bioritem oziroma dnevno-noฤni ritem, ki je pri vsakem posamezniku nekoliko drugaฤen. Pred kratkim so znanstveniki razvili celo preprost krvni test, s pomoฤjo katerega je mogoฤe ugotoviti, kakลกen je naravni cirkadiani ritem posameznika.
Cirkadiani ritem doloฤen ลพe z naลกo genetiko
Niso zgolj naลกi moลพgani tisti, ki sledijo doloฤenemu cirkadianemu ritmu, ampak je ta znaฤilen za vsako celico v naลกem telesu. To je ena kljuฤnih ugotovitev, do katerih so se v zadnjih letih dokopali znanstveniki. Cirkadianega ritma pa ne uravnava nujno izmenjevanje svetlobe in teme, ampak se generira na molekularni ravni in je posledica genetike. ฤeprav cirkadiani ritem vpliva na ลกtevilne procese, pa je njegova glavna naloga, da nam ยปsporoฤiยซ, kdaj moramo biti budni in kdaj je ฤas za spanje. To, ali ste jutranji ali noฤni ฤlovek, je torej v najveฤji meri odvisno od genetskih predispozicij. Tako tudi ljudje, ki zlahka vstajajo ob zgodnjih urah, niso bolj odgovorni od tistih, ki sovraลพijo jutra, ampak imajo preprosto drugaฤen cirkadiani ritem.
Noฤne ptice bodo konฤno lahko dokazale, da ne gre za lenobo ali neodgovornost
Mnogi ljudje zaradi cirkadianega ritma, ki ne ustreza druลพbenim normam, poiลกฤejo celo zdravniลกko pomoฤ. Gre za ljudi, ki na primer zelo teลพko zaspijo pred 2. uro zjutraj, ko jih zbudi budilka za odhod na delo ali v ลกolo, pa so seveda zelo utrujeni. Mnogi dobijo celo diagnozo, kot sta depresija ali anksioznost. Ker pa je cirkadiani ritem ยปprogramiranยซ v vsako celico naลกega telesa, lahko dobimo vpogled v posameznikov naravni bioritem ลพe z analizo nekaj celic. Prav to je omogoฤilo Phyllis Zee, nevrologinji, specializirani za podroฤje spanja, in njenim kolegom, da so pred kratkim razvili zelo preprost test za doloฤanje cirkadianega ritma.
V preteklosti so se sicer ลพe pojavili podobni testi, le da so bili mnogo kompleksnejลกi, zato v praksi niso bili zares uporabni. Znanstveniki menijo, da bi lahko novi test med drugim pomagal zdravnikom, da pri posameznih pacientih doloฤijo optimalen ฤas za jemanje razliฤnih zdravil. ล e pomembneje pa je, da bodo tako mnogi ljudje dobili dokaz, da se ne morejo preprosto navaditi na zgodnje vstajanje, saj so omejeni s svojo genetiko. V tem primeru ne pomaga nobena terapija, saj z noฤnimi pticami v resnici ni niฤ narobe, ampak so se takลกni preprosto rodili. Poslediฤno pa bo morda treba razmisliti tudi o tem, ali je ureditev, ki veฤino ljudi sili v zgodnje vstajanje, zares najoptimalnejลกa.