Zamero običajno povezujemo z jezo, vendar gre v resnici za nekaj drugega kot za »navadno jezo«. Čeprav so lahko občutki jeze nemalokrat zelo intenzivni, so praviloma časovno zamejeni. Jezo bi lahko tako primerili z eksplozijo, ki je lahko zelo glasna in celo uničujoča, vendar traja le krajši čas.
Po drugi strani pa je zamera nekaj, kar vas lahko počasi in vztrajno razjeda od znotraj. Čeprav ne gre za tako intenzivno obliko jeze kot pri hipnih izbruhih, je lahko ta oblika jeze, ki se ji pogosto pridružijo tudi druga negativna čustva, še precej bolj uničujoča. Morda se tega, da do nekoga gojite zamero, niti ne zavedate v polnosti. Tako je pomembno, da znate prepoznati te občutke in da veste, kako se z njimi spopasti …
Zamera je lahko povezana z zelo konkretnimi dogodki – na primer z izdajo ali ponižanjem. Če gre za zelo pretresljiv dogodek, je seveda pričakovano, da boste najverjetneje potrebovali kar precej časa, da to, kar se je zgodilo, predelate in pustite za sabo.
Po drugi strani pa je lahko povod za zamero tudi manj očiten. Zamera se na primer pogosto razvije v t. i. enostranskih prijateljstvih. Gre za prijateljstva, pri katerih ima ena oseba občutek, da v odnos vlaga precej več kot druga. Ste vedno na voljo svojim prijateljem, ko potrebujejo ramo, na kateri se lahko zjokajo, medtem ko imate sami v tovrstnih trenutkih pogosto občutek popolne zapuščenosti? Ali ste praktično vedno vi tisti, ki poskrbi za plačilo računa? Kažete iskreno zanimanje za tisto, kar se dogaja vašim prijateljem, oni pa ne pokažejo niti najmanjšega interesa za vaše življenje? Vse to so seveda lahko razlogi za zamero, še posebej ko gre za ponavljajoče se obnašanje. Sprva lahko morda upate, da se bo vaš (domnevni) prijatelj spremenil, da so krive posebne okoliščine itn., vendar začnete postopoma ugotavljati, da gre za izrazito enostranski odnos in da se ne bo to najverjetneje nikoli spremenilo.
Občutek, da ste malodane nevidni, pa se lahko seveda pojavi tudi v drugih interakcijah, ne le z osebami, ki naj bi bile vaši prijatelji. Tovrstni občutki se lahko na primer pojavljajo tudi na delovnem mestu, s sorodniki ipd. Če vas neka oseba stalno prekinja, ignorira vaše mnenje in vam daje vedeti, da ste nepomembni, je seveda logično, da se bo prej ali slej razvila zamera.
Zamere so pogoste tudi v partnerskih odnosih – če imate na primer občutek, da vaš partner ne prevzema svoje odgovornosti pri gospodinjskih opravilih ali skrbi za otroke. V tovrstnih situacijah je možna tudi obojestranska zamera (če ima denimo partner občutek, da sitnarite in pretiravate).
Kako se osvoboditi stare in preprečiti nove zamere?
Ne glede na to, kaj je razlog za zamero, je za začetek pomembno, da si priznate, kaj natančno čutite. Bolj ko se boste trudili potlačiti svoja resnična čustva, večja bo postajala zamera.
Naslednji korak je refleksija dogajanja oziroma tistega, kar se je zgodilo. Razmislite, kateri so glavni razlogi za zamero. Ali so upravičeni? Na situacijo poskušajte pogledati z zunanje perspektive. Seveda ni nujno, da je bila krivda deloma tudi vaša, vendar je pomembno, da ste resnično iskreni in da poskušate privzeti karseda celosten pogled na dogajanje. Razmislite, kakšne so vaše potrebe, želje, pričakovanja in meje v odnosih, in poiščite načine, da jih boste lahko v prihodnje čim uspešneje izrazili. Pomaga vam lahko na primer trening asertivnosti. Neposredne konfrontacije sicer niso najbolj prijetne, vendar vam lahko prihranijo počasi kuhajočo se zamero, ki bi bila najbolj škodljiva prav za vas. Saj veste: ne morete vplivati na obnašanje drugih, lahko pa vplivate na svoje odzive. Če so zamere, povezane z dogodki iz preteklosti, tako hude, da se z njimi preprosto ne znate spopasti sami, pa je smiselno razmisliti tudi o terapevtski pomoči.