Prijava
Z Natašo Pirc Musar, smo spregovorili o aktualnih vprašanjih področju energetike, zdravja, prehrane ter samooskrbe.
Zakaj ste se podali v kampanjo za predsednico republike Slovenije?
V vlogi predsednice želim prispevati k preseganju strankarskih in ideoloških delitev v slovenskem političnem ter družbenem prostoru. Prepričana sem, da bom kot kandidatka brez strankarskega ozadja to lahko uspešno udejanjala. Želim si, da poiščemo družbeno in nacionalno soglasje na ključnih strateških področjih, ki potrebujejo usklajeno in kontinuirano izvajanje za dolgoročen razvoj in dobrobit Slovenije. Ta področja so zdravstvena reforma, pokojninska reforma, celovita človekova varnost, podnebne spremembe in ekosistemi. Ob slednjem naj dodam, da bom v primeru izvolitve v svoji ekipi zagotovo imela svetovalca za zeleni prehod in podnebne spremembe.
Zame je glavna naloga predsednice republike biti branik demokracije, pravne države in temeljnih človekovih pravic. Te vrednote živim že ves čas, kar že vrsto let dokazujem s svojem delovanjem kot aktivna državljanka in z udejstvovanjem na različnih področjih javnega življenja.
Nenazadnje pa sem prepričana, da imam dovolj moči, strasti in znanja, da bom delo predsednice republike opravljala odgovorno in uspešno. Sama nameravam v tej funkciji zavzeti državniško držo in jo vselej opravljati odločno, pravično in srčno.
Slovenija je majhna država, kaj menite o tem, da Slovenija lahko postane druga Švica. Kje vidite težave Slovenije pri tem?
Slovenija je morda majhna po površini, zagotovo pa ni majhna po znanju, inovativnosti in srčnosti. Ne želim, da se preveč primerjamo z drugimi državami. Predvsem želim, da presežemo delitve in se poenotimo na strateški temah kot so zeleni preboj, zdravstvo, pokojninska reforma, in osnovna človekova varnost. Sodelovanje je namreč glavno gonilo napredka.
Veliko Slovencev je vedno govorilo, da je Ljubljana bližje Dunaju kot Beogradu. Sedaj se govori ravno nasprotno. Zakaj?
Geografska oddaljenost, pa četudi v prenesenem pomenu, ne sme biti faktor. Kot predsednica si želim Slovenijo videti kot aktivno državo v jedrni Evropi. Sem zagovornica Evropske unije, evropskih vrednot in članstva Slovenije v zvezi NATO. Zato bo to vsekakor temelj mojega delovanja. Največ pozornosti pa bom namenila temu, da bodo na področju zunanje politike usklajeni vsi glavni akterji: Državni zbor, zunanje ministrstvo, predsednik vlade in predsednik republike.
Kako vidite stabilnost in varnost Slovenije danes in čez nekaj let?
Varnostni izzivi so širok pojem, ki obsega veliko področij. Od obrambe, kibernetske varnosti, oskrbe z energenti, vodo in živili, do varnosti pred naravnimi nesrečami in tudi človeško, čisto socialno varnost. Na nekatere med njimi še do nedavnega nismo pomislili, vendar pa nam trenutne razmere nalagajo tehten razmislek in dogovor o tem, kaj smo pripravljeni storiti za izboljšanje celovite varnosti, tako na nacionalni kot tudi evropski ravni.
Vojna v Ukrajini je nedvomno spremenila varnostno in geopolitično situacijo tako v Evropi kot v svetu. Slovenija je članica zveze NATO, kar seveda podpiram, se pa obenem zavzemam tudi za krepitev lastne, vseevropske obrambe.
V prihodnje bi sama več poudarka želela dati na kibernetsko in informacijsko varnost, na tem področju nas namreč čakajo pomembni izzivi, za katere menim, da kot država in družba nismo dovolj dobro pripravljeni. Zato bi več finančnih sredstev v okviru varnosti namenila tem področjem.
Kakšna so vaša stališča do javnega in zasebnega zdravstva?
Najprej naj poudarim, da Slovenija nujno potrebuje konkretno zdravstveno reformo, kar je tudi eno izmed ključnih področij moje kandidature. Kot predsednica bi želela preseči politične delitve, ki javno zdravstvo in sprejetje reforme hromijo že predolgo, prepotrebnih sprememb pa zaradi tega ni. Zdravstvena reforma ne more biti ne leva ne desna. Je nujna in je nekaj, kar je nad dnevno politiko. Je predvsem vprašanje stroke in volje izvršne veje oblasti. Skupen cilj vseh, ne glede na politični predznak, mora biti, da nihče ne ostane brez zdravstvenih storitev tedaj, ko jih potrebuje.
Sem zagovornica javnega zdravstvenega sistema, ki pa mora biti učinkovit. So pa tudi koncesionarji del javnega zdravstvenega sistema. V Sloveniji tudi oz. predvsem zaradi namernega posploševanja nekaterih političnih strank ne razlikujemo med koncesionarji in zasebniki. Razlika med njimi pa je ogromna. Koncesionarji opravljajo naloge po javnem pooblastilu, ki ga dobijo od države. Sama s koncesionarji nimam težav, saj lahko z njihovim delom vsekakor pripomoremo h krajšanju čakalnih vrst. Težave pa imam z »dvoživkami« oz. zasebniki, ki nekaj časa delajo v javni zdravstveni ustanovi, popoldan pa še v lastni zasebni ambulanti, kjer ponujajo samoplačniške storitve. Temu moramo narediti konec in takšne zlorabe preprečiti. Nova vlada je napovedala boj zoper te »dvoživke«, vendar opažam, da volje pri aktualnem ministru za reševanje tega problema ni.
Kaj menite o alternativni medicini?
Je dobro in koristno dopolnilo uradi medicini. Mora pa biti tudi ustrezno nadzorovana, da ne pride do razmaha neprofesionalnih oseb, nekaterim takšnim zgodbam smo bili namreč v preteklosti že priča. Človekovo zdravje pa je zagotovo nekaj s čimer se niti slučajno ne smemo igrati ali ga prepuščati v skrb nekvalificiranim osebam.
Ali ob sezonskih boleznih takoj posežete po zdravilih, ali poskusite najprej s preverjenimi domačimi pripravki naših babic? Bi morali našo zeliščarsko tradicijo bolje ohranjati in prenašati znanje naprej?
Ob prvih ali blagih znakih poskusim s pripravki naših babic, kot se jih da lepo poimenovati. Nekatere tudi sama pripravljam, to znanje mi je predala moja mama. Če pa se stanje ne izboljša, se seveda obrnem na uradno medicino.
Cene energentov so se dvignile v nebo, kaj vi menite o tem in kje vi vidite rešitve?
Kljub negotovim razmeram menim, da ni razloga za paniko ali skrb. Sreča v nesreči je namreč ta, da sta tako energetska kot tudi prehranska draginja prizadeli celotno EU in tudi globalne trge. Zato sicer odziv mogoče ni najhitrejši, vendar pa sem prepričana, da bodo na ravni EU sprejeti dobri ukrepi, ki bodo vpliv draginje zamejili. Na državni ravni menim, da se je sedanja vlada hitro odzvala z draginjskim dodatkom za najrevnejše, malce prepočasi pa morda s pomočjo gospodarstvu.
Veliko družin se spopada z duševnimi in finančnimi stiskami. Kaj bi se moralo v prihodnje spremeniti, da bi bilo tovrstnih zgodb manj?
Sem jasna zagovornica socialne države. Temelj takšne države je, da tistim, ki so pod pragom ali na pragu revščine ne po svoji krivdi in ki ne morejo preživeti, pomaga do zagotavljanja osnovnih dobrin ter potreb. Me pa skrbi, sploh v časih, ki so pred nami, trend minimalizacije socialne države, ki prihaja s strani nekaterih političnih elit, in sicer v smislu, da je preveč napihnjena in jo je zato treba narediti bolj vitko ter učinkovito. Socialna država mora biti prav v takih trenutkih, kot smo jim priča sedaj, čvrstejša.
Kar se tiče problematike duševnih stisk, je nujna detabuizacija oz. destigmatizacija tega področja, zato bi se kot predsednica želela na javnem posvetu pogovoriti s tistimi, ki so takšne stiske prestali in so o tem pripravljeni spregovoriti, ter s strokovnjaki s tega področja. S tem bi prišlo do koristnih zaključkov kako učinkovito naslavljati te težave, hkrati pa bi poslali jasno sporočilo tistim, ki imajo takšne težave, da so slišani in razumljeni.
Kakšen pomen pripisujete samooskrbi? Bi Slovence morali bolj podpirati v smeri svoje lastne pridelave, kjer je to mogoče?
Vsekakor moramo v Sloveniji bolj spodbujati lokalno in tudi ekološko pridelano hrano. Samooskrba s hrano je izjemnega pomena; med drugim zaradi ohranjanja našega kmetijskega prostora in delovnih mest na podeželju, kakovostnejše hrane z vidika prehranske vrednosti in manjšega ogljičnega odtisa. Obenem pa je samooskrba temeljnega pomena za prehransko varnost Slovenije, saj zmanjšuje njeno odvisnost od uvoza, kar je danes in bo tudi v prihodnje izjemno pomembno.
V Sloveniji se v zadnjem času veliko govori o sežigalnicah odpadkov, saj jih tujina ne želi več sprejemati, izvoz pa je postal tudi precej drag. V tujini so sežigalnice že bolj uveljavljene, pri nas pa to ni bilo najbolj sprejeto. Ali se vam zdi, da so državljani dobili dovolj ključnih informacij o prednostih in slabostih ravnanja z odpadki in ali bi lahko poskrbeli za boljšo informiranost in varnost?
To je zagotovo ena izmed tem, ki bi ji bilo vredno posvetiti prostor v predsedniški palači, saj je v javnosti glede tega veliko različnih, tudi nasprotujočih si informacij. Nekatere države EU imajo s takšnimi sežigalnicami že izkušnje in morda bi bilo dobro, da nam jih predstavijo, seveda pa morajo svoje mnenje podati še drugi strokovnjaki s področja varovanja okolja ter zdravstvene stroke.
Na kakšen način bi lahko kot predsednica države vplivali na podnebne spremembe in varovanje okolja?
Podnebne spremembe in ekosistemi ter iskreno prizadevanje, da mladim zapustimo zdravo in čisto okolje, so eno izmed štirih ključnih področij mojega delovanja. Če bom izvoljena, bom v svoji ekipi zagotovo imela svetovalca za zeleni prehod in podnebne spremembe. Področje podnebnih sprememb je tisto, kjer pride medgeneracijsko sodelovanje najbolj do izraza. Kar počnemo sedaj, bo imelo posledice za generacije naših otrok in njihovih potomcev.
Na nacionalni ravni je to tema, ki mora preseči strankarske oz. ideološke opredelitve. Ne glede na to, kateri politični opciji pripadamo, vsi živimo v istem okolju ter posledično vsi čutimo iste negativne vplive, ki so posledica negativnega odnosa do narave. Moja glavna prednost kot nestrankarske in neodvisne kandidatke je ravno v tem, da pri trajnostnem razvoju lažje povežem vse politične odločevalce v državi z namenom oblikovanja 10-letnega državnega načrta na tem področju, ki se ne bo spreminjal ne glede na menjave vlad.
Kljub urejenemu stanju zavetišč in nenehnega opozarjanja ljudi, imamo še vedno precej zavrženih in zapuščenih živali. Kaj bi še lahko naredili, da bi ljudje prenehali s tovrstno prakso? Bi morda pomagal še večji nadzor in kazni za takšna dejanja?
Živali imam zelo rada, kot verjetno veste sem velika ljubiteljica čivav, ki so moje zveste spremljevalke že vrsto let. Zagotovo bi okrepila nadzor, predvsem pa več opozarjala na pravice živali in pomembnost njihove zaščite oz. pravilnega ravnanja z njimi.
Smo Slovenci ekološko dovolj ozaveščeni?
Gotovo smo na tem področju v zadnjih desetletjih že veliko storili, vedno pa obstaja prostor za izboljšave. Dejstvo je, da si pred podnebnimi spremembami ne moremo več zatiskati oči. Gre za globalen problem in celovite rešitve so lahko le globalne. Na mednarodni ravni je že dosežen konsenz, da je treba graditi na podnebni nevtralnosti. To pomeni, da morajo biti škodljivi izpusti kompenzirani z drugimi ukrepi, na primer s pogozdovanjem. Svoj del moramo prispevati tudi mi, hkrati pa moramo reševati težave v Sloveniji, ki so v zadnjih letih vedno bolj izrazite. Problem voda je gotovo eden izmed takih – ne le pitne vode za vse v vseh mesecih leta, ampak tudi ohranitev podtalnic. Naša trajna naloga mora biti ohranjanje biotske raznovrstnosti, prav tako pa moramo bolj spodbujati lokalno pridelano ekološko hrano.
