Recikliranje je postopek, ki ga lahko razdelimo v več podskupin. Postopek včasih privede do izdelkov, ki so manj kakovostni od tistih, s katerimi smo »začeli«. V tem primeru govorimo o t. i. manjvrednostnem recikliranju. Po drugi strani pa poznamo tudi večvrednostno recikliranje, ki je znano tudi kot nadcikliranje …
Nadcikliranje poveča vrednost osnovnega materiala
Uporaba izraza »recikliranje« za vse različice naj bi bila pretirano poenostavljajoča. Ko slišimo ta izraz, pogosto pomislimo na nekakšen krožni sistem, ki omogoča praktično neomejeno predelavo. Vendar pa so materiali, pri katerih je to zares mogoče, precej redki. Recikliranje je tako v večini primerov »manjvrednostno recikliranje«. Materiali, ki so bili uporabljeni za izdelavo zavrženih predmetov, se najprej razgradijo, nato pa so uporabljeni za izdelavo novih izdelkov, katerih kakovost in vrednost sta nižji. To je običajno posledica uporabe dodatkov, ki so kontaminirali osnovni material, na primer različnih barv.
Manjvrednostno recikliranje ima tako precej omejen rok trajanja. Prej ali slej postane namreč kakovost materialov tako slaba, da ni več možnosti za še en cikel. Po drugi strani pa se pri nadcikliranju vrednost izdelka, s katerim smo začeli, vsaj ohrani, običajno pa celo poveča, podobno pa velja tudi za njihovo kakovost. Nadcikliranje je tako eden od ključnih gradnikov t. i. krožnega gospodarstva, ki praktično povsem odpravi odpadke.
Večvrednostno recikliranje nekaj, česar se lahko lotite tudi sami
Nadcikliranje sicer ni nova domislica, ampak nekaj, kar se je v različnih oblikah pojavljalo praktično od začetkov človeštva. Gre za proces popravljanja, dodelave, obnavljanja odsluženih predmetov in uporabe teh materialov za izdelavo nečesa novega. Novi predmet se lahko precej razlikuje od tistega, s čimer smo začeli – včasih je njegova funkcija celo povsem drugačna.
Poleg tega lahko nadcikliranje razdelimo na več podtipov glede na obseg. Po eni strani je možno sistematično, obsežno nadcikliranje, ki zajema večje količine neuporabnih predmetov oziroma materialov. Po drugi strani pa je lahko proces nadcikliranja tudi precej bolj spontan – del iskanja novih možnosti uporabe predmetov v našem gospodinjstvu. Predmetov, ki jih ne potrebujemo več, vendar jih nočemo preprosto zavreči. Tako lahko nadcikliranje spodbuja našo kreativnost.
Včasih lahko sicer zlahka ugotovimo, kaj je bil prvotni predmet oziroma material, ki je bil uporabljen pri večvrednostnem recikliranju, toda večinoma je razlika med »originalom« in novim izdelkom preprosto prevelika. Eden od tovrstnih primerov je na primer uporaba odpadne plastike iz oceanov pri izdelavi oblačil in obutve. Čeprav je plastika pogosto vpeta v proces manjvrednostnega recikliranja, obstajajo vsaj v določenih primerih tudi precej boljše možnosti.
O posebni obliki nadcikliranja lahko na primer govorimo tudi takrat, ko uporabimo plastično embalažo za izdelavo drugega predmeta, katerega vrednost je precej večja – denimo embalažo tekočega detergenta za pranje perila za izdelavo vaze. Zelo pripravni za »DIY-nadcikliranje« so lahko tudi stari kosi oblačil. Namesto da jih zavržete, razmislite, kako jih lahko predelate, da iz njih »iztisnete« čim več.
»Odpadek« kot priložnost za iskanje kreativnih rešitev
Nekateri poskusi nadcikliranja so zagotovo še posebej izvirni. Koščki odpadnega aluminija se na primer ponekod uporabljajo za izdelavo loncev in pribora, znan pa je celo primer zofe, izdelane iz odsluženih aluminijastih predmetov. Čeprav je lahko zelo dragoceno že klasično recikliranje oziroma celo manjvrednostno recikliranje, je vedno smiselno razmisliti, ali obstaja možnost, da izdelamo nekaj boljšega, kakovostnejšega.
Ni torej potrebe po tem, da se pri reciklaži zadovoljimo s tem, da bo novi izdelek nujno manj kakovosten. Za to pa je seveda nujna sprememba miselnosti. Na odslužene predmete ne smemo gledati kot na odpadek, ki ga je najbolje nadomestiti z nečim novim (kar bo najverjetneje zahtevalo precej virov), ampak kot priložnost za kreativnost in iskanje izvirnih načinov za večvrednostno recikliranje.
Preberite tudi: Ko odpadki dobijo novo življenje