Načrtovanje zelenjavnega vrta

Pomlad je sedaj že čisto zares tukaj in vrtnarji lahko začnemo z deli na vrtu. Ali ste si pripravili načrt kako boste sejali in sadili zelenjavo? Žal še vedno premalo pozornosti posvetimo načrtovanju zelenjavnega vrta. Ponavadi vsako jesen cel vrt prekopljemo in pognojimo s hlevskim gnojem, spomladi pa sadimo različne vrste zelenjave drugo zraven druge več ali manj čisto po naključju. Tisti, ki nekaj malega vedo o kolobarjenju, vsako leto znova napenjajo možgane in se sprašujejo: “Kaj sem že lansko leto imel/a posajeno tukaj?” Spomin težko seže leto dni nazaj, kaj šele dve ali tri leta, še posebej, če je zelenjavni vrt velik. Zato velikokrat ostajajo deli gred predolgo prazni, rastline pa tudi zaradi neupoštevanja njihovih potreb in naključnega sajenja zbolevajo, napadajo jih škodljivci, pridelki so manjši.

Zakaj je tako pomembno načrtovati setev in sajenje zelenjave?

• da bomo kar se da dobro izkoristili prostor in da grede nikoli ne bodo prazne:  Na 25 m2 lahko pridelamo od 80 – 100 kg zelenjave, le sajenje vrtnin v mešane posevke je potrebno, izkoriščanje vertikale in setev v ciklih, najbolje dvotedenskih. Še posebej to velja, če imamo na voljo majhen košček zemlje oz. majhen balkon. S pravilno kombinacijo rastlin, lahko na še tako majhni površini pridelamo marsikaj;
• da bomo pridelke pobirali skozi vse letne čase: z dobrim načrtovanjem sajenja in setve zelenjave lahko sezono gojenja podaljšamo v hladne mesece, še dolgo v jesen…nekatera zelenjava ostane na gredah tudi preko zime;
• da bodo rastline lepe in zdrave;
• da bodo pridelki obilni.

Pri načrtovanju sajenja in setve vrtnin upoštevamo kolobarjenje in sajenje vrtnin v mešane posevke.

Kolobarjenje

Kolobarjenje je metoda pri kateri vrtnine letno premikamo po gredicah v določenem zaporedju. V zelenjavnem vrtu kolobarimo iz različnih vzrokov:

• Z gojenjem enake vrtnine na eni in isti površini zemljo izčrpavamo. Zato rastline oslabijo in postanejo bolj dovzetne za bolezni in škodljivce.
• Vrtnine imajo različne potrebe po hranilih. Zato ne gnojimo na vseh gredah enako. V kolobarju si sledijo vrtnine z različnimi potrebami po hranilih in puščajo zemljo za seboj v različnem stanju.
• Rastline optimalno izkoristijo razmere v zemlji, ki so nastale s predhodno setvijo drugih rastlin na istem mestu.
• Hranila iz hlevskega gnoja se sproščajo tri leta. Zato ne gnojimo vsako leto celega vrta, temveč le tretjino. Na tej tretjini posadimo rastline, ki potrebujejo veliko hranil (kapusnice, plodovke, …).
• Če rastlino gojimo leta in leta na istem mestu, dajemo možnost škodljivcem in boleznim, da se prerazmnožijo.
• Izločki korenin, ki jih nekatere vrtnine puščajo v tleh, lahko slabo vplivajo na rast vrtnin, ki jim sledijo.

1. Potrebe po hranilih:

Rastline, glede na to kakšne so njihove potrebe po hranilih, razdelimo na tri skupine.

Solato ne kolobarimo, gojimo jo kot vmesni posevek in za zapolnjevanje praznin na gredah.

Na prvo gredo, ki jo pognojimo s hlevskim gnojem in kompostom (ali večjo količino komposta) posadimo rastline, ki zahtevajo obilno gnojenje. Drugo gredo pognojimo samo s kompostom in posadimo rastline, ki so srednji porabniki hranil. Tretje grede ne gnojimo, saj bodo tukaj rasle rastline z majhnimi potrebami. Naslednje leto prestavimo posevke s prve grede na tretjo gredo, posevke z druge grede na prvo in posevke s tretje grede na drugo (glej spodnjo razpredelnico).

Tri letni kolobar: prestavljanje posevkov po gredah – kolobarjenje (v smeri urinega kazalca). Četrto leto je stanje enako kot prvo leto. Kolobar ponovno zaokrožimo.

2. Botanične družine vrtnin  in njihovo vrstenje na gredi

Pri načrtovanju kolobarja moramo upoštevati tudi pravilo, da vsaj v treh letih na isto gredo ne pride rastlina iz iste botanične družine. Torej moramo vedeti v katero botanično družino spada določena zelenjadnica (glej spodnjo tabelo).

Primer: če smo na prvi gredi prvo leto gojili kumare, naslednje leto ne smemo saditi niti kumar niti ostale zelenjave, ki spada v enako botanično družino kot kumare, v družino bučevke – torej ne bučk, kumar, melon, lubenic.

3. Dolžina korenin rastlin

Rastline imajo različno dolge korenine in zaradi tega črpajo hranila iz različnih globin zemlje. Za rastlinami, ki imajo plitve korenine posadimo rastline s srednje globokimi koreninami, njim pa naj sledijo rastline, ki naredijo najgloblje korenine.

Mešani posevki – dobri in slabi sosedje

V mešani združbi rastline uspevajo bolje.

• Nekatere rastline odganjajo bolezni ali škodljivce s svojih sosed. Tako npr. čebula med korenjem odganja korenjevo muho, korenje pa čebulno muho, zelena med kapusnicami odganja kapusovega belina, por ščiti zeleno pred listno pegavostjo…
• Nekatere rastline izboljšujejo okus svojim sosedam (bazilika vpliva na okus paradižnika) ali s svojimi izločki korenin spodbujajo rast.
• Škodljivci in bolezni se širijo težje z rastline na rastlino, če le te na rastejo skupaj.
• Kombinirajte rastline, ki zrastejo hitreje s tistimi, ki imajo počasnejšo rast in so dalj časa na gredi. Tak primer je kombinacija nadzemne kolerabice, solate in paprike. Kolerabica in solata bosta pokrivali gredo, še preden bomo na prosto posadili sadike paprike. Pobrali ju bomo preden se bo paprika razrasla. Tako zemlja ne bo nikoli gola, izkoristek pa večji.
• Pri setvi in sajenju nikar ne zanemarite razdalje med rastlinami. Upoštevajte končno velikost rastlin in hitrost rasti.

Seveda pa moramo biti pri združevanju rastlin pazljivi, saj tako kot nekatere ugodno vplivajo druga na drugo, se nekatere ne prenesejo.

Med zelenjavo sadimo čim več zelišč in cvetlic. Varovale jo bodo pred boleznimi in škodljivci, v vrt privabljale čebele in druge opraševalke ter naravne sovražnike škodljivcev.