Mrtva kopriva je že od srednjega veka koristna rastlina pri ženskih težavah, predvsem pri močnih menstrualnih krvavitvah in poporodnem obdobju.
Kaj je mrtva kopriva?
Mrtva kopriva je do 50 cm visoka rastlina, ki jo uvrščamo v družino usnjatic. Raste predvsem po nižinah, najdemo jo v vlažnih gozdovih in jarkih, pod grmovji, ob ograjah, živih mejah, na nasipališčih, na senčnih vlažnih mestih in povsod tam, kjer raste tudi navadna kopriva. Tudi v gorskih legah jo lahko naberemo. Še posebno pred cvetenjem so nazobčani listi zelo podobni koprivnim, le da so ti nekoliko srebrnkasto zeleni in svetleči in nas pri nabiranju ne opečejo.
Spoznamo jo po ustnatih cvetovih, ki so bele ali rumene barve (rumena in bela mrtva kopriva, ki imata zelo podobne učinke). Listi rastejo navzkrižno, imajo jajčasto obliko in so narezljani. Cvetovi pa so zbrani v navideznih vretencih. Nabiramo tako liste kot tudi cvetove. Nabrane cvetoče rastline najprej otresemo, saj se v cvetovih z medičino pogosto nahajajo mravlje. Vsebuje veliko rudnin, klorofila, raznovrstnih antioksidantov (flavonoidov: kvercetin in rutin v največji meri), saponinov, organskih kislin, polisaharidov, karotenoidov, tanina in do 0,5 % eteričnega olja.
Mrtva kopriva v zdravilstvu
Čaj iz mrtve koprive pomaga pri trebušnih in menstruacijskih krčih ter bolečinah in ga pijemo 2–3 skodelice na dan. Dobro čisti kri. Pomaga pri nervozi in nespečnosti. Če imamo težave s sečili, pomaga pri odvajanju vode, pekočem uriniranju in pri ledvičnih obolenjih, kot je vnetje ledvic. Zelo dobro se obnese pri prebavnih motnjah in kožnih izpuščajih. Pri čirih in krčnih žilah pa pomagajo obkladki, ki si jih pripravimo iz čaja mrtve koprive. Pri težavah s sečili poleg notranje uporabe pomaga tudi sedeča kopel z dodatkom mrtve koprive. Poleg mrtve koprive se pri sečilih uporabljajo tudi druge rastline, ki podprejo delovanje mrtve koprive, kot sta zlata rozga in rumena lakota.
Če nam nagaja kašelj, ga pomirja, olajšuje izkašljevanje, pomaga pri bolečem grlu ter težkem dihanju pri prehladu. Učinkovita je tudi pri črevesnih (napenjanju in driski) in želodčnih težavah (gastritisu), pri visokem krvnem tlaku, pri hemoroidih, pri vrtoglavici, slabokrvnosti in razširjenih venah. Čaj iz mrtve koprive pomiri vnetje sluznice in vnetje dlesni v ustih. Pripravke iz mrtve koprive uporabljajo tudi moški pri težavah s prostato. Mrtva kopriva pomirja vneto, razdraženo, srbečo kožo. Pri ekcemih, aknah, gnojnih vnetjih kože in oteklinah lahko tudi uporabimo mrtvo koprivo kot podporo kremam, ki so za to namenjene.
Recepti za pripravke iz mrtve koprive
Solate
Mlade poganjke, ki jih naberemo pred cvetenjem, lahko narežemo in dodamo v solate ali pa jih pripravimo po receptu za špinačo. Ker ne pečejo, poganjke cvetočih rastlin, popke in cvetove uporabimo v različnih solatah.
Čaj mrtve koprive
1 zvrhano čajno žličko zelišča prelijemo z ¼ l vode, samo poparimo in pustimo pokrito stati 10–15 minut.
Obkladek
3 zvrhane čajne žličke zelišča prelijemo z 1/2 l vode, poparimo in pustimo pokrito stati 10–15 minut. Z izvlečkom navlažimo kos blaga, vate in si pripravimo tople obkladke.
Riževa krema z mrtvo koprivo
Riž skuhamo tako, da je že malo lepljiv. V eno skodelico riža dodamo 1 dl sladke smetane, ščep drobno zrezanih listov in cvetočih poganjkov mrtve koprive in 3 žlice rozin. Pomešamo.
Sirup iz mrtve koprive
Pripravimo ga lahko sami iz svežih cvetov mrtve koprive. 10–15 minut pustimo cvetove razprostrte, da iz njih zlezejo žuželke. Nalagamo jih v steklen kozarec v 5 cm debelih, rahlo stisnjenih plasteh. Vsako plast posebej posujemo s sladkorjem, zgornja plast je vedno sladkor. Kozarec zavežemo z gazo ali bombažno krpo in ga postavimo na sonce. Postopek ponavljamo več dni zaporedoma, dokler ni kozarec poln. Za 4–6 tednov ga pustimo na sončnem mestu. Sprva brezbarvna tekočina postaja gostejša in zlato rjava. Odcedimo jo skozi gosto cedilo in hranimo v temnih steklenicah. Sirup proti kašlju in prehladu lahko vzamemo večkrat na dan po čajno žlico.
