Moringa – drevo številnih zdravilnih lastnosti

Moringa je drevo, poznano pod različnimi imeni, ki raste v Indiji, Pakistanu, Nepalu, Južni Ameriki in Afriki. V slednji ga imenujejo kar »materin najboljši prijatelj«. Dragoceni so plodovi drevesa, nezreli stroki in pa listi zmleti v prah, ki postajajo vse bolj priljubljeni, kot »super hrana« in imajo močno protivnetno delovanje in so hkrati vir antioksidantov. Moringa pomaga pri zdravljenju in preprečevanju sladkorne bolezni, bolezni srca, anemiji, artritisu in boleznih jeter ter tudi pri težavah s kožo in boljši prebavi. Pri nas se v trgovinah lahko kupi prah iz listov drevesa. Zakaj vse je moringa koristen?

Moringa

Moringa oleifera je vrsta drevesa, ki izvira iz vznožja Himalaje v Indiji. Čeprav prebivalci tega območja v svojo prehrano vključujejo vse dele drevesa, so v indijski tradicionalni medicini ajurvedi še posebej cenjeni moringini listi. Ti se že 4000 let uporabljajo za zdravljenje več kot 300 različnih bolezni, klinične raziskave, ki so jih v zadnjih letih opravili zahodni znanstveniki, pa samo potrjujejo to, kar indijski zdravilci in tamkajšnji prebivalci že dolgo vedo – da je moringa rastlina, s katero se ne more primerjati nobeno drugo živilo.

Moringa je bogat vir hranil

Prah pridobljen iz drevesa moringa je bogat z vitamini, minerali in aminokislinami. Vsebuje velike količine vitaminov A, C, E, kalcija, kalija in beljakovin. Slovi tudi kot najbolj hranilna rastlina na svetu, saj vsebuje kar 20 aminokislin, 46 antioksidantov, 36 protivnetnih sestavin in več kot 90 drugih hranil.

Listi moringe so močan antioksidant in bogat vir beljakovin, vitaminov, mineralov, nenasičenih maščobnih kislin, omega maščobnih kislin, flavonoidov in fitoestrogenov, ena od njegovih najpomembnejših sestavin pa je zeatin – edinstven rastlinski hormon, ki so ga odkrili šele pred kratkim in ki našemu telesu omogoča, da lahko pravilno absorbira druge dragocene snovi.

Z moringo v boj proti podhranjenosti

Moringa se zaradi svojih izjemnih hranilnih vrednosti v državah v razvoju uporablja v boju proti podhranjenosti, zaradi česar so jo poimenovali tudi »drevo upanja«. Ker nima neželenih stranskih učinkov, še posebej koristi dojenčkom in doječim materam (uživanje listov moringe namreč dokazano vpliva na povečanje količine materinega mleka).

Po vsem tem ne bi smelo biti več nobenega dvoma, katera rastlina bi bila najprimernejša za gojenje na samotnem otoku. To seveda ne pomeni, da je moringa nadomestilo za pestro in uravnoteženo prehrano, se mu pa približa bolj kot katero koli drugo živilo.

Deluje proti prostim radikalom

Antioksidanti deklujejo v boju proti prostim radikalom, molekulam, ki povzročajo oksidativni stres, poškodbe celic in vnetja. Moringa vsebuje tudi flavonoide, polifenole in akskobinske kisline.

Zdravi vnetja

Vnetja lahko privedejo do kroničnih bolezni, kot so diabetes, bolezni dihal, srca, ožilja, artritisa in k debelosti. Moringa zmanjšuje vnetja z uničenjem vnetih encimov in beljakovin v telesu.

Zmanjšuje simptome sladkorne bolezni

Moringa je učinkovit pri zniževanju ravni lipidov in glukoze in ureja oksidativni stres pri bolnikih s sladkorno boleznijo, kar pomeni da znižuje krvni sladkor in holesterol ter izboljšuje zaščito celic pred poškodbami.

Ščiti srce in možgane

Moringa ima zdravilne učinke tudi za srce, zlasti pri nadzoru lipidov v krvi in ščiti kognitivne funkcije v možganih, zaradi svojih antioksidativnih dejavnosti. V možganih uravnava serotonin, dopamin in nadrealin, ki igrajo ključno vlogo pri spominu, razpoloženju, delovanju organov in duševnem zdravju.

Ščiti jetra

Moringa ima visoko koncentracijo polifenolov, ki ščitijo jetra pred oksidacijo, toksičnostjo in poškodbami. Jetra so odgovorna pri razstrupljanju krvi, proizvodnji žolča, presnovi fruktoze in maščob ter predelavi hranil.

Kako ga uživamo?

Moringo v prahu lahko dodate v svoj čaj po žličko na dan. Posušeni in v prah zmleti listi moringe, ki jih najdemo v kakovostnih prehranskih dopolnilih, vsebujejo 25-krat več železa kot špinača, 9-krat več beljakovin kot jogurt, 17-krat več kalcija kot kravje mleko, 36-krat več magnezija kot jajca, 10-krat več vitamina A ali beta karotena kot korenje, 50-krat več vitamina B1 kot sardele, 50-krat več vitamina B2 kot oreščki, 7-krat več vitamina C kot pomaranče, 15-krat več kalija kot banane in 37-krat več antioksidantov kot rdeče grozdje.

DELI
Lina Zalaznik
Avtorica člankov z ljubeznijo do branja knjig, svojih bližnjih, morja, smeha ter lepe narave.