Za odgovore o gojenju in izdelkih industrijske konoplje, o katerem smo pisali v tem članku smo se obrnili tudi na Ministrstvo za zdravje. Na Ministrstvu za zdravje se pripravlja dokument oziroma nova pravila o uporabi CBD v prehranskih ter kozmetičnih izdelkih, pa tudi zdravilih s CBD. Kmetje, ki se ukvarjajo z gojenjem industrijske konoplje, ter podjetja, ki prodajajo izdelke iz nje, so na trnih. Govori se, da se bo prodaja izdelkov s CBD v naravni obliki prepovedala, saj so farmacevtska podjetja že registrirala zdravila s sintetičnim CBD.

Kaj pravi o tem Ministrstvo za zdravje? Odgovorila nam je Urška Štorman, ki v kabinetu ministra skrbi za odnose z javnostmi.

CBD ministrstvo za zdravje

Na MZ se pripravlja dokument oziroma nova pravila o uporabi CBD v prehranskih ter kozmetičnih izdelkih pa tudi zdravilih s CBD. Je res, da bo naravni CBD v teh skupinah izdelkov po novem prepovedan?

MZ ne pripravlja novih pravil glede izdelkov CBD, ampak  dokument, kjer bo opredeljena zakonodaja in z njo povezani pogoji, ki jim morajo ustrezati posamezne zakonodajne skupine izdelkov, ki vsebujejo industrijsko konopljo (Cannabis sativa L., njene ekstrakte, izoliran ali dodan kanabidiol ali druge kanabinoide.

Tako je v Sloveniji  dovoljeno gojiti industrijsko konopljo za prehranske in industrijske namene (na podlagi dovoljenja, ki ga izda ministrstvo, pristojno za kmetijstvo), ki vsebuje največ 0,2 % tetrahidrokanabinola (THC) v suhi snovi rastline. Uporablja se za izdelavo vrvi in tkanin, pa tudi živil in kozmetičnih izdelkov, a ob predpostavki, da se sestavine industrijske konoplje ne ekstrahirajo, koncentrirajo oziroma se uporabijo samo določeni deli rastline. Izdelki, ki vsebujejo ekstrakte iz industrijske konoplje, CBD ali druge kanabinoide se lahko prodajajo kot zdravilo, če zadostijo vsem zakonskim zahtevam in pogojem.

Mnogo farmacevtskih podjetij se pospešeno ukvarja s sintetičnim CBD. To pomeni, da bodo farmacevti v prihodnje lahko prodajali zdravila s kanabinoidi, naravno zdravljenje z njimi pa bo prepovedano?

V Sloveniji je že od leta 2014 omogočena uporaba sintetičnih in naravnih kanabinoidov v medicinske namene. V letu 2016 je bilo po podatkih NIJZ predpisanih 410 receptov za magistralna zdravila, ki so jih pripravljali v lekarnah, ter porabljenih 56,5 g THC in 4965,6 g CBD. V letu 2017 je bilo predpisanih 1892 receptov, od tega 1657 v Lekarni UKC LJ. Skupno je bilo predpisanih 9333 g CBD in 82 g THC. V letu 2018 je bilo predpisanih 830 receptov za 33,35g THC in 14438,85g CBD.

S spremembo Uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog, ki jo je v lanskem letu sprejela Vlada,  je konoplja prestavljena v skupino II nadzorovanih snovi. S tem je bila omogočena tudi uporaba cvetnih oz plodnih vršičkov konoplje v medicini. Uporaba t.i. medicinske konoplje je dovoljena v zdravilih v skladu z Zakonom o zdravilih in Zakonom o lekarniški dejavnosti ter v skladu s predpisi in smernicami, ki urejajo njeno predpisovanje. Tovrstna konoplja mora ustrezati standardom, ki jih določa Slovenska farmakopeja, saj gre za magistralno zdravilo. Do danes takšnega recepta še ni bilo izdanega.

ZZZS v celoti financira vse pripravke (THC in CBD, ki so ekstrakti, pripravljeni kot magistralno zdravilo), predpisane za otroke, saj se ti izdajajo na zeleni recept. V primeru odraslih bolnikov se preparati v primeru zdravljenja epilepsije krijejo v celoti, za zdravljenje ostalih indikacij pa zavarovalnica krije 70% zneska.

Kanabinoidi

Za pripravo na ukinjanje CBD se krivi dejstvo, da so izdelki s CBDuvrščeni med “novelty food”, torej med nova živila, za katera velja poseben režim, dejstvo pa je, da se je konoplja uporabljala v Evropi in tudi pri nas od nekdaj. Ne gre torej zgolj za birokratsko nebulozo, zaradi katere bo sedaj farmacija služila, kmetje ostali brez posla s pridelavo, z visokimi cenami in prisilo v sintetično obliko pa bodo najbolj prizadeti uporabniki?

Med nova živila so uvrščeni le izdelki, ki vsebujejo ekstrakte konoplje in se smatrajo za nova živila prav zato, ker se jih v preteklosti nikoli ni uporabljalo v prehrani ljudi. Problematično ni samo dejstvo, da gre za visoke koncentracije CBD, temveč je nejasna tudi varnost uporabe izdelka, ki je bil pridobljen s postopkom, za katerega še ni potrjena varna uporaba (na primer ekstrakcija s superkritičnim CO2). V preteklosti se je uporabljala le rastlina konoplje oziroma njeni deli, ki niso bili ekstrahirani. Tako so vsebovali le naravno prisoten CBD, ne pa njegovih povišanih koncentracij, zato se živila, kot je konopljina moka, konopljino olje, konopljini proteini itd. še zmeraj lahko uporabljajo in se ne smatrajo kot nova živila.

To pomeni, da se za pridelovalce, proizvajalce in prodajalce živil iz industrijske konoplje, ki v svojih izdelkih ne uporabljajo ekstraktov, nič ne spremeni. Izdelki, za katere nosilec živilske dejavnosti lahko dokaže zgodovino varne uporabe v Evropski uniji, kot so npr. semena, konopljina moka in izdelki iz nje (piškoti, testenine, ploščice), konopljino olje, lahko še naprej prodajajo, če so proizvedeni iz industrijske konoplje, ki vsebuje manj kot  0,2 % THC, in vsebujejo le  naravno prisoten CBD.

Še povsem konkreten primer. Pred dobrim tednom dni sem govorila z bolnikom z multiplo sklerozo, ki za preprečevanje bolečin uporablja žvečilke s CBD, ki jih sicer kupuje v tujini. Kakšno pojasnilo mu lahko ponudi MZ, če mu bo z novim pravilnikom odvzelo možnost blaženja bolečin z naravnim CBD?

Dejstvo je, da za izdelke z ekstrakti industrijske konoplje, ki so se pojavili na trgu kot živila oziroma prehranska dopolnila v zadnjih letih tako v Sloveniji, kot drugih evropskih državah, ni ugotovljene zgodovine varne uporabe. Zgodovina varne uporabe živila pomeni, da živilo ob dolgoletnem neprekinjenem uživanju znatnega dela prebivalstva ne škodi zdravju, zato je pri omenjenih izdelkih, s stališča varovanja javnega zdravja, potrebna previdnost.  Pri tem je potrebno poudariti, da prehranska dopolnila niso namenjena preprečevanju in zdravljenju bolezni, ker se zato uporabljajo zdravila.

Kot smo že navedli, so v Sloveniji na voljo tudi zdravila z naravnimi kanabinoidi.