0,00 EUR

V košarici ni izdelkov.

ZgodbeMarjetka Čučnik: Narava ponuja nešteto možnosti za ustvarjanje

Marjetka Čučnik: Narava ponuja nešteto možnosti za ustvarjanje

MORDA VAS ZANIMA

Marjetka Čučnik iz Podbočja je izjemno zanimiva in ustvarjalna ženska. Med najinim pogovorom sem lahko občudovala stanovanje, kjer živi z družino in je prava majhna galerija umetnin, ki jih ustvarja skupaj s hčerko Urško. Ta je njen mali pomagač. Vse zanimive risbe, slike in okraske sta izdelali skupaj, vsi do zadnjega pa so narejeni predvsem iz naravnih materialov. Med umetninami izstopajo izdelki iz kamnov vseh možnih oblik, barv in velikosti. Še posebno zanimive in unikatne so slikice družin, ki jih izdelujeta tudi po naročilu. Med najinim pogovorom je izdelala tudi sliko moje družine. Urška je pri tem seveda pridno pomagala, jaz pa sem dobila vpogled v umetniški projekt, s katerim si ti dve dami najraje krajšata čas.

- Oglas -

Kdaj se je vse skupaj začelo?

Ko sem bila na porodniški, sva z Urško ogromno časa preživeli zunaj, v naravi. Res veliko. Večinoma sva se sprehajali po travniku, gozdu … Opazovali sva naravo. Takrat je bila Urška še v vozičku.

Kako pa ste se potem lotili ustvarjanja?

- Oglas -

Enkrat mi je v roke prišla knjiga Ustvarjamo z naravnimi materiali, ne vem, čigava. Prelistala sem jo in videla, koliko stvari se da narediti iz listov, palčk, polžjih hišic … In sva začeli vse to nabirati. In doma se je kar začelo. Ideje moraš imeti. Jaz naredim, kar se da. Uporabim vse, kar se da porabiti. Že če na primer v potoku najdeva palico, jo bova uporabili. Najprej sva izdelali polžke. Potem sva začeli nabirati še storže. Pri babici in dedku smo šli na sprehod in sva našli storže sekvoje, ki so majhni in uporabni. In sva potem ustvarjali z njimi. Delali sva razne figurice, na primer sovice iz storžev in filca. Te so bile tudi posrečene. No, dokler nisva našli kamenčkov. Ko sva pa našli kamenčke v potoku, je bilo vsega drugega konec – to je bilo to. Tukaj sva se našli!

Zakaj ravno kamenčki?

Tukaj sva se res našli, ker lahko dejansko Urška ves čas sodeluje. Na primer, ona pobarva osnovo, jaz pa potem nekaj dodam zraven. Tudi nabirava jih skupaj, kar je super, ker lahko hodiva naokoli in sva obenem ustvarjalni. Gremo na Kolpo, se kopamo in zraven midve nabirava kamenčke. Gremo mimo potoka, pa kakšnega poiščeva. Pa velikokrat smo kje za Krko in se tudi veliko stvari najde. Tudi na morju nisva počivali, iskali sva tista obrabljena stekla in jih seveda porabili za ustvarjanje. Vse to je super predvsem zato, ker zdaj tudi Urška takoj, ko vidi neko stvar, najprej pomisli, za kaj bi lahko to uporabila. Dejansko se da iz čisto vsake stvari nekaj narediti.

Ustvarjanje z naravnimi materiali
»To so takšne šaljive slikice, na njih nihče ne sme biti resen.«

S tem torej razvijate svojo in njeno ustvarjalnost.

- Oglas -

Ja, pa še super je, ker smo lahko veliko zunaj. Urška se je naučila opazovati naravo. Ne leti ves čas naokrog, ampak opazuje naravo in vidi, da ima vse neko vrednost. Čisto vsaka stvar ima svojo vrednost. Kamen vidi v drugi luči, kot bi ga kdo drug. Kamen ni samo kamen, ampak lahko iz njega nastane nekaj čisto drugega. Palčka ni samo palčka, ampak pride nekaj čisto drugega ven. S tem se res spodbuja ustvarjalnost! Narava ponuja res ogromno možnosti za ustvarjanje. Je bilo pa zame res stresno, ko sem se vrnila v službo. In risanje je bilo protistresna terapija. Ker tukaj si pa res lahko daš duška. Ne smeš biti živčen, moraš biti umirjen. Sploh ko lepiš kakšne manjše stvari, ne smeš biti nervozen, ker potem se ti roke tresejo. In ja, to je za sprostitev čudovita zadeva. Že ko greš po kamne, ko jih hodiš nabirat … Midve torej zunaj nabereva kamenčke, ona pa mi pomaga. Velikokrat, ko grem iskat kamne prav za kakšno posebno sliko, si tudi zapišem v beležko, za kaj bom neki kamen porabila. Ker potem, ko imaš petdeset kamnov, se lahko zgodi, da pozabiš, kaj si mislil narediti iz tega.

Tako se verjetno nabere kar veliko materiala, kajne?

Seveda. Zato jih potem, ko prideva domov, najprej razvrstiva po velikosti in jih spraviva v škatle. Velikokrat kamne pobarvam vnaprej, da si naredim zalogo. Ker malce dlje traja, da se to vse pobarva in posuši, si vse vnaprej pripravim, in ko je treba, slikico samo sestavim skupaj. No, to barva Urška. Ona pobarva osnovo z barvo, jaz pa potem dokončam in tako imam vedno nekaj pripravljeno, da ni treba delati vsega naenkrat. Zbrane imam tudi druge materiale – školjke, palčke, pa volno za lase … No, ena škatla je pa posebej za srčke. Vse, kar je podobno srčkom, dam v posebno škatlo. Srčke potem porabim na slikah, kjer jih pač lahko.

Seveda se je poleg materiala nabralo tudi ogromno izdelkov. Kam z vsemi umetninami?

Ja, s tem sva se začeli ukvarjati, ko se je Urška poškodovala. Na nogo ji je padel kozarec in sva bili ves mesec na bolniški. Ves čas je morala mirovati, ni se smela premikati. Je pa izredno živahna. Ne moreš je pustiti, da gleda televizijo, ali pa ji dati sestavljanke. Ves čas potrebuje interakcijo, in s tem jo dobi. Ker je ves čas treba kaj pomagati, vsakič izdelujeva kaj drugega in je zato vsakič drugače. In takrat sva začeli ustvarjati na veliko. Kmalu je bilo vseh izdelkov preveč, da bi vsi viseli doma po stenah, in sva jih začeli podarjati. Zdi se mi, da je to tudi eno takšno lepo darilo – osebno darilo, sploh če je slika družine. No, in se je razvedelo. Začeli so me klicati in naročevati, da bi tudi oni to imeli. Vse se je razširilo prek ustnega izročila.

Marjetka Čučnik s hčerko

Kaj sta na začetku ustvarjali iz kamnov?

Najprej sva delali magnetke. Na kamne sva risali ribice, pikapolonice in podobno. In te magnetke sva večinoma razdali kot darila. Prva slikica, ki sva jo naredili, so bile pa ribice. Na družine sva prešli šele pozneje.

Od kod ideja za družine iz kamnov?

Idejo sem dobila ravno v tisti knjigi. Sicer pa sem gledala tudi na internetu, ker me je zanimalo, kaj vse bi midve lahko naredili, kaj vse se sploh da narediti. In potem kar dobiš ideje. Potem kar vre. S temi družinami je bilo tako – zdele so se mi posrečene. Najprej sva naredili našo družino, imeli smo takšno veliko sliko na vratih. Še naša muca je bila na njej. Ampak so pa te slike zaradi kamnov kar težke in tista nam je potem z vrat padla dol. Najlažje je delati za nekoga, ki ga poznaš, da lahko res narediš takšne, kot so v resnici. Naša babi je na primer strastna gobarka in je tudi na slikici s košaro in jurčkom v roki – tudi na slikici nabira gobe. Če pa jih ne poznaš, ti pa povejo, kakšni so, in potem tudi kar gre. Ko sem delala sodelavce, se je prav videlo, kdo spada kam. Delam pa družine v barvni različici, ta je bolj duhovita, ali pa v črno-beli. Tisto so pa samo kamenčki na preprosti beli podlagi – take luštne minimalistične slikice nastanejo.

Kako poteka izdelava družine?

Kamenčke za telo velikokrat pobarvava vnaprej, da je vse posušeno. Nato izbereva kamne za glave in pripraviva volno za lase. Volno razreževa in »nacufava«. Iz nje se da narediti takšno izvirno frizuro – za kodre vzamem zavito volno in jo razvijem, da nastanejo kodrčki. Potem pa frizure samo prilepim gor na glave. Slikice se naredijo na platno. Velikost platna je odvisna od velikosti družine. Najprej se naredi ozadje, potem pa nanj razvrstiva družinske člane. Za fante imam narejene majice, zato potem z barvo narišem hlače, punce imajo pa oblekice. Telesa prilepim na podlago, potem pa poiščeva čeveljčke. Čevlje izbere Urška. Fantje dobijo črne, punce pa barvne. Izbrati mora dva enaka, da imata obe stopali isto številko. Zatem s flomastrom narišem noge, roke in vrat. Vsak družinski član ima svoj položaj. Eni mahajo, drugi brcajo, imajo roke, uprte v bok … Potem prilepim gor glave. Nanje narišem preprost obraz, vsak dobi pa tudi rdeča lička – iz ošiljene rdeče barvice. Svoj prostor na slikicah najdejo tudi hišni ljubljenčki, ki so prav tako narejeni iz kamenčkov. Tako se ob nogah družin pogosto pojavijo muce in kužki.

Marjetka Čučnik ustvarjanje s kamni

Na enak način pa izdelujeta tudi druge skupine ljudi, kajne?

Ja, tudi cele skupine so naročevali. Delala sem na primer sodelavce pa tudi vrtce. Recimo Urškina skupina so levčki in je zgoraj v kotu narejen še levček. Ena skupina so bili zajčki, in so bili zajčki zraven na sliki. Pri teh zajčkih so bile tri vzgojiteljice in so hoteli vsem trem dati enako sliko. In to je bil kar velik projekt. Bilo je sedemnajst otrok pa še tri vzgojiteljice. In to trikrat narediti … Je bil kar velik izziv.

Njuna ustvarjalnost pa se tu ne konča. Marjetka mi je pokazala tudi slike njunih preostalih izdelkov in tu se vidi, da je možnosti res veliko, njene ideje nimajo meja. Iz kamnov sta izdelali mladoporočence, skupine prijateljev in nekaj slik konjev, Urškinih najljubših živali. Prikupne so tudi majhne nogice iz kamenčkov, z imenom in datumom, ki sta jih izdelali kot darilca ob rojstvu otrok. Za božični bazar v vrtcu sta izdelali sove in pingvine na leseni podlagi, izdelani iz lesa slive, ki je včasih rasla na njihovi zemlji. Nastalo je tudi ogromno motivacijskih kamenčkov. To so kamni, pobarvani in okrašeni z manjšimi sličicami, poleg pa so z lično pisavo napisane motivacijske misli. Takšen kamen je tudi luštno darilce. Izdelovanje slik in figuric iz kamnov je pri njih doma postalo pravi projekt, ki združuje aktivnosti v naravi z ustvarjanjem, obenem pa se prek takšnega skupnega ustvarjanja krepi tudi posebna vez med materjo in hčerko. Škatlam z razvrščenimi kamni in drugimi materiali ni videti konca, prav tako pa ni videti konca idejam. »To je luštno zato, ker je to nekakšen skupen projekt, in otroci res uživajo v takšnih stvareh,« za konec pove Marjetka.

NAJNOVEJŠE