Mansarda in zaščita pred vročino

Mansarda je lahko prijeten prostor za bivanje, če ima primerno izolacijo in zaščitno pred vročino in mrazom. Mansardna stanovanja postajajo v kriznih časih pogosta rešitev stanovanjskega problema za »ta mlade«. Običajno je mansarda ali podstrešje brez predelnih zidov, kar omogoča izvedbo tudi domišljijsko bolj razgibanih stanovanj. Če bo mansarda postala stanovanje, se je pri načrtovanju potrebno prilagoditi dimnikom ter poiskati mesta za montažo oken. Najmanj napak bo narejenih pri oknih v steni ali frčadi, pri strešnih oknih je potrebno hkrati zagotoviti toplotno izolacijo okenskega okvirja po celotni višini ter neprekinjen zračni sloj nad toplotno izolacijo strehe. V praksi je to še vedno trd oreh za projektante in izvajalce. Glavna pozornost pri mansardi pa je posvečena toplotni izolaciji strehe, kjer je 40 cm standardna debelina. Ne pozabimo, da nas samo ta ločuje od zimskega mraza in poletne vročine. Poznamo več različnih načinov izvedbe vseh potrebnih plasti, v praksi se uporablja predvsem toplotna izolacija strehe z enim prezračevalnim slojem, manj pogosto z dvema.

Toplotna izolacija strehe pri novogradnji

Streha je sestavljena konstrukcija, ki mora zadostiti statičnim (teža kritine, sneg) in dinamičnim (veter) obremenitvam, mora nas zaščiti pred zunanjimi vplivi (dež, veter, sneg). Če imamo pod streho stanovanje, nas z dovolj debelo in predvsem pravilno vgrajeno toplotno izolacijo (brez toplotnih mostov) ščiti pred poletno vročino in zadržuje toploto zimskega ogrevanja. Danes priporočamo v strehi vsaj 40 cm izolacije (Eko sklad zahteva za subvencijo najmanj 25 cm), kar pomeni, da je celotna debelina sestavljenih plasti 50‒60 cm. Toplotno izolacijo lahko vgradimo v celoti nad ali pod špirovci, najbolj pogosto pa med in pod špirovci. Deske na strehi so nepotrebne, saj pri enem zračnem sloju ovirajo odvajanje kondenzirane vlage iz toplotne izolacije. So pa možne pri dveh zračnih slojih, ki sta pod in nad deskami. Uporabna vrednost desk je le zaščita pred točo, čeprav to vlogo bolje in koristneje opravljajo trde plošče iz poliuretana, kamene volne ali lesnih vlaken. V tem primeru običajno ne potrebujemo dodatne rezervne kritine (folije). Debelino izbrane plošče prištejemo k ostali toplotni izolaciji, saj ima (skoraj) enake izolacijske lastnosti. V izogib napakam se je pred začetkom smiselno posvetovati z energetskim svetovalcem ENSVET. Brezplačna pomoč je na voljo v 37 energetsko svetovalnih pisarnah po celotni Sloveniji (https://gcs.gi-zrmk.si/Svetovanje/index-pisarne.html). Po svetovanju bo odločitev lažja, pretehtana in boljša, saj bodo stiki strešne in fasadne toplotne izolacije brez toplotnih mostov.

Sanacija toplotne izolacije strehe

Pri prvi izdelavi mansardnega stanovanja (kot tudi pri obnovi toplotne izolacije nad obstoječim stanovanjem) moramo vedno začeti s sanacijo toplotnih mostov. Ti se na strehi pojavljajo ne dveh mestih, to je okrog kapne lege in v »špici«. Ne smemo spregledati, da se mora toplotna izolacija strehe spojiti s toplotno izolacijo fasade nad zunanjim zidom na vseh štirih straneh. Žal se v praksi obzida kapno lego, betonski zaključek (venec) v »špici« pa se tudi naredi do vrha špirovcev. Dejansko bi moral biti okrog 40 cm nižji, kar velja tudi za vse zidane predelne stene. Čez tak nižji zid gre toplotna izolacija strehe v celoti, tudi stiki s fasadno izolacijo so lahko popolnoma tesni. S tem smo odpravili najbolj pogoste in najbolj trdovratne toplotne mostove in si zagotovili bivanje v mansardi brez plesni ter nepotrebnih zimskih izgub toplote. Vsaj pol metra nad toplotno izolacijo strehe je potrebno izolirati tudi dimnike, v nasprotnem bodo na stanovanje delovali kot hladilno rebro.

K sanaciji lahko pristopimo (A) od zgoraj (strop podstrešnega stanovanja ostane) ali (B) od spodaj (kritina ostane). Seveda pa je najlažje, če lahko odpremo streho v celoti. Tako bomo poskrbeli, da bo mansarda optimalno izolirana. V vsakem primeru bodo po uspešni sanaciji ledene sveče – še en zimski pokazatelj neučinkovite rabe energije – čudežno izginile.

1. Stara streha z dodano izolacijo se izvede, kadar imamo premalo toplotne izolacije, a ne želimo odstraniti obstoječe stropne obloge. V tem primeru ob menjavi kritine odstranimo staro izolacijo in na obstoječo stropno oblogo iz zgornje strani vgradimo parno oviro. Špirovce povišamo z dodatnimi letvami, da lahko vgradimo več izolacije. Kot sekundarno kritino lahko uporabimo lesno vlaknene ali druge plošče, ki morajo biti paropropustne.
2. Stara streha z dodanim zračnim kanalom se izvede, kadar kritine ne menjamo, a nimamo narejenega zračnega kanala. V tem primeru vgradimo pod strešnike paroprepustno folijo, da naredimo zračni kanal. V primeru vgradnje celulozne izolacije se bo le-ta tesno prilegala vsem neravninam. Vgrajena izolacija dobi obliko kompaktne plošče, ki se popolnoma prilega strehi. Pod izolacijo se izvedeta parna ovira in stropna obloga.

Mansarda in strešna okna

Pri vgradnji strešnega okna med dva špirovca ni prostora za izolacijo, prekine se prezračevani sloj. Zato naredimo menjalnik, v katerega vstavimo okno, toplotno izoliramo okenski okvir (vključno s parno oviro) po celotni višini in omogočimo neovirano prezračevanje. Za montažo okna je torej potrebno odrezati špirovec, saj potrebujemo na vsako stran toliko izolacije, kot je njena debelina v strehi (40 cm), prav tako 5 cm prezračevanega prostora. Senčila na zunanji strani pa so edina obramba pred poletnim pregrevanjem skozi okna.

Vstop in izstop zraka v strešno konstrukcijo

Ne smemo pozabiti na vstop in izstop zraka v zračni kanal, da bo lahko učinkovito odvajal kondenzirano vlago iz mansarde. Pri dvojnem zračnem kanalu imamo dva vstopa. Prvi je na stiku fasadne in strešne toplotne izolacije, drugi za žlebom. Pri enojnem sta – odvisno od konstrukcije – možna ena ali druga rešitev. Pri dvojnem zračnem kanalu imamo tudi dva izstopa. Spodnji običajno izstopa v trikotni prostor nad ravnim stropom podstrešnega stanovanja (nad cangami); od tu gre ven preko zamreženih lin v obeh »špicah«. Drugi izstopa ven preko zračnikov v prvi vrsti kritine pod slemenom ali skozi prezračevano sleme. Ker spodaj vstopa v prezračevani kanal okrog 500 cm², mu moramo zgoraj omogočiti enako površino za izstop. Za spodnji sloj je to enostavno, večja težava je gornji sloj, neposredno pod strešniki. Praksa postavljanja enega zračnika na eno polje je zato skrajno neprimerna. Na obeh straneh slemena je potrebno postaviti celotno vrsto strešnikov z zračniki. Še boljše pa je prezračevano sleme. Ne pozabimo, da sneg na strehi popolnoma ustavi prezračevanje skozi zračnike, to pa je pozimi, ko je osuševanje toplotne izolacije v strehi, najpomembnejše.