Madeira je otok, ki je 1000 kilometrov oddaljen od Portugalske, 800 kilometrov od afriške obale in 500 kilometrov od Kanarskega otočja. Madeiro opisujejo kot otok lepote narave, miru, spektakularnih razgledov, čudovitih sprehodov, subtropskega rastlinja in botaničnih vrtov. Lahko ga imamo tudi za botanični vrt Atlantika, zimzeleni otok, otok cvetja, sonca, raj za ljubitelje hoje in cvetja in otok levad. Charles Darwin je otok opisal kot eksotični vrt Atlantika, saj tu uspeva rastlinje s štirih kontinentov.
Otok je relativno majhen, po dolžini meri 57, po širini pa 22 kilometrov, meri malo manj kot 800 kvadratnih kilometrov, njegov najvišji vrh pa je Pico Ruivo, ki se dviga 1862 metrov visoko. Madeira šteje približno 270.000 prebivalcev, od tega jih skoraj polovica živi v glavnem mestu Funchal.
Podnebje je blago, skoraj vse leto enako, zato ni nikoli prevroče ali premrzlo. Povprečna temperatura se skozi vse leto giblje med 16 in 22 stopinjami Celzija. Za severni del otoka so značilne obilne padavine, pozimi pa cikloni in vetrovi, južni del pa je sončen, topel in sušen, zato je tudi večina turističnih kapacitet in hotelov na južni strani otoka.
Temperatura morja je prav tako ves čas približno enaka, pozimi toplih 17 stopinj Celzija, poleti pa dokaj hladnih 22 stopinj Celzija. Zato je kopanje v Atlantiku primerno le za najpogumnejše, običajno pa se turisti raje namakajo v številnih bazenih.
Madeira je otok, ki je nastal z izbruhom vulkana, zato ima čudovito vulkansko pokrajino z visokimi in strmimi vrhovi. Vulkani že davno niso več aktivni, veter, voda in temperaturne spremembe so oblikovali slikovito pokrajino. Brazdajo jo globoke doline in prepadni skalni klifi, ki se dvigajo naravnost iz morja. Zaradi razgibanega in hribovitega terena je kar 220 kilometrov cest speljanih skozi tunele.
Z Madeiro je povezan tudi Krištof Kolumb, raziskovalec, pomorščak in trgovec, obiskovala jo je avstro-ogrska cesarica Sissi, ki si je na otoku zdravila tuberkulozo in depresijo. Nad lepoto Madeire je bil prevzet angleški premier Winston Churchill, ki mu je bila pri srcu ribiška vas Camara de Lobos, najbolj so ga prevzeli slikoviti barviti čolni. Trenutno najbolj znani otočan, na katerega so Madeirčani zelo ponosni, pa je Cristiano Ronaldo dos Santos Aveiro, svetovno znani nogometaš, doma z Madeire.
Zaradi odmaknjenosti od celine je življenje na Madeiri še vedno zelo tradicionalno. Čeprav je predvsem glavno mesto Funchal precej naseljeno in turistično, domačini po vaseh živijo še zelo preprosto in umirjeno, v sožitju in slogi z naravo, in se jih divji tempo življenja še ni dotaknil.
Levade
Levade so ena največjih turističnih znamenitosti Madeire in so med najbolj priljubljenimi pohodniškimi potmi po svetu. Levade so tudi eden glavnih razlogov za obisk turistov, predvsem tistih, ki imajo radi naravo in pohode, saj na poteh najdemo neokrnjeno naravo, tišino, mir, odmik od hrupa in vrveža.
Levade so namakalni sistem odprtih vodnih kanalov, ki so ga na Madeiri uvedli prvi naseljenci že v 16. stoletju. Kristalno čiste vode je namreč v višjih predelih otoka v izobilju, na severni strani otoka je polno slapov, ki padajo z višine več 100 metrov globoko v morje, sever je tudi predel, kjer je dež pogost pojav. Prebivalci so tako s pomočjo afriških in arabskih sužnjev in kaznjencev vodo napeljali čez pobočja v niže ležeče sušne predele po sprva lesenih, pozneje pa betonskih kanalih.
Voda je običajno shranjena v rezervoarjih ali zajeta neposredno iz naravnih virov ter preusmerjena v široke mreže ozkih kanalov, ki dostavljajo dragoceno vodo do nasadov banan, sladkornega trsa, vinogradov, sadovnjakov in vrtov pa tudi za hidroelektrarne. Po levadah priteče voda do vsakega koščka obdelane zemlje. Kanali so speljani tako, da je vodni padec le minimalen, kar pomeni, da so bolj ali manj položne. Nekateri kamniti žlebovi so pokriti s kamnitimi ploščami, skoraj vsi kanali pa so obrasli z mahom, bujnimi rastlinami in obdani z drevesi. Levade so prepredene po vsem otoku in jih je skupaj za več kot 2000 kilometrov, voda ustvarja na otoku tropski paradiž, hkrati pa so sprehajalne poti ob njih turistični magnet in pešpoti ob njih so največja atrakcija otoka. Po njih se lahko hodi uro ali dve, lahko pa tudi več dni skupaj.
Mreža levad vodi skozi gozdove, slikovite vasi, čez pobočja, med vinogradi in polji, marsikje so zasekane globoko v skale in skozi kamnite predore, nad prepadnimi klifi z dih jemajočimi razgledi.
Levade so danes dobro organiziran turistični projekt, ki ga podpira vlada. Pomembnost levad za madeirski turizem potrjuje dejstvo, da je ena od poti posebej primerna in označena za slepe ljudi, kar tri pa so primerne za invalide in ljudi s posebnimi potrebami. Madeira ni kopalni otok, temveč otok za pohode, sprehajanje, za občudovanje bujne, razkošne in nenavadne narave. Mirno lahko pustite doma kopalke, nikakor pa ne gojzarjev in pohodnih palic.
Klifi, prelazi in razgledne točke
Madeira je polna klifov in strmih previsov, kot nevidna meja med morskim in gorskim, meja med subtropskim zelenjem in višinskim svetom, najbolj spektakularen med njimi je klif Cabo Girão, ki se dviga od 560 do 589 metrov nad morjem in je drugi najvišji na svetu.
Visokih razglednih točk, klifov in rtov s pogledom v globino tudi sicer na otoku ne manjka. Na skrajnem zahodu je čudovit pogled na navpične stene pri svetilniku Ponta do Pargo, na drugi strani otoka, na skrajnem vzhodnem delu, pa s svojo edinstveno, rahlo pusto in puščavi podobno pokrajino preseneti rt sv. Lovrenca, Ponta de São Lourenҫo, ki je sestavljen iz barvitih vulkanskih kamnin. Nič manj spektakularne niso številne razgledne točke. Table z napisom »miradouro« spremljajo obiskovalce na vsakem koraku, ne glede na to, ali gre za poglede na obmorske vasice ali visokogorsko hribovje. Ena izmed bolj znanih razglednih točk s pogledom na okoliške gore je Eira do Serrado. Tudi na tretji najvišji vrh otoka, Pico do Arieiro, se lahko pripeljemo z avtom, kjer se nam odpre čudovit pogled na gorski svet. Od tu vodi pešpot na najvišjo goro Pico Ruivo.
Funchal
Potovanje na Madeiro se, razen če ne priplujete po morju, začne v glavnem mestu Funchal. Letališče je skoraj v celoti zgrajeno na pilotnih stebrih, saj zaradi gorate pokrajine otok niti nima ravne površine za izgradnjo letališke steze. Ker pogosto piha močan veter, to letališče velja za eno najbolj spektakularnih za pristajanje. Pod pilotnimi stebri letališča se nahajajo teniška igrišča, restavracije, marina in še marsikaj.
V glavnem mestu živi skoraj polovica prebivalstva, mesto pa je primerno za samostojna raziskovanja in odkrivanje gurmanskih specialitet otoka.
Mesto se ponaša z dvema botaničnima vrtovoma. Botanični vrt Jardim Tropical Monte Palace velja za enega izmed trinajstih najlepših botaničnih vrtov na svetu. Rož sicer ni prav veliko, je pa med gostim zelenjem združenih veliko elementov iz različnih kultur: različne afriške skulpture, muzej mineralov in draguljev ter dva velika orientalska vrtova, ki vas popeljeta po azijskem svetu. Med sprehodom mimo templjev, budističnih kipov in mitoloških bitij se vam zazdi, da se pravzaprav sprehajate nekje v osrčju Japonske.
Toda če vas bolj kot ribniki in kipci privlači rastlinstvo, potem se raje odločite za Botanical Gardens. Botanični vrt skladnih oblik in z najlepšim pogledom na mesto se ponaša z več kot 2000 vrstami rastlin. Poleg tipične avtohtone vegetacije tu najdete tudi različna tropska sadna drevesa, kaktuse, kavo, sladkorni trs, mango, papajo, avokado, različne začimbe ter rastline, ki so značilne za Himalajo in Južno Ameriko. Del parka je namenjen tudi številnim eksotičnim in redkim vrstam ptic.
Ne samo v botaničnih vrtovih, ampak prav povsod po otoku je vegetacija izjemna. Tropski frangipani, zraven pa mogočni kostanj, hibiskus in kakšna banana. Za ovinkom kaktusi, strelicije in hortenzije. Vožnja skozi pravi evkaliptusov ali lovorikov gozd je nepozabno doživetje.
Središče mesta je tlakovano s črno-belimi tlakovci, navdušujoč je sprehod skozi ulice z odlično gostinsko ponudbo, polno morskih dobrot. Za ogled priporočamo tudi mestno katedralo s promenadno ulico, polno prodajnih stojnic. Obiščete lahko katero izmed številnih prodajaln madeirskih čipk.
Obvezen je obisk glavne tržnice, kjer prodajajo eksotično cvetje, tropsko sadje in zelenjavo, zanimiva pa je tudi sama ribarnica, kjer v jutranjih urah prodajajo svež ulov (tuno, mečarico, bakalar, jegulje, lignje). Nekateri prodajalci nosijo celo tradicionalna oblačila, kar naredi samo tržnico še bolj domačo.
Madeira je zaradi svojega milega podnebja skozi vse leto pravi raj za ljubitelje eksotičnega sadja. Poleg najbolj znanih pasijonk, ki jih križajo z različnimi drugimi vrstami sadja in zelenjave, tukaj rastejo tudi banane, mango, papaje … Zanimivo je, da velikokrat mešajo pripravo rib z eksotičnim sadjem, tako najdete na jedilnikih ribo z mangom ali banano. Čeprav je kombinacija nenavadna, se okusi med seboj lepo dopolnjujejo.
Na tržnici ne manjka eksotičnih sadežev, kot so kuruba, pitange oz. brazilske višnje, monstere, anona, pimpinela … Prava paša za oči in okuse.
Hrana in pijača
V lokalnih restavracijah boste našli številne predjedi, kot je kruh, popečen, nato pa namazan z maslom in svežim česnom, ali paradižnikovo juho z jajcem. Če ste ljubitelji mesa ali morskih jedi, Madeira ponuja oboje. Glede na lego je Madeira izjemno bogata z morskimi sadeži in ribami. Nikakor ne gre zamuditi ene bolj znamenitih rib »scabbardfish«. Sveža je videti precej grozljivo, a pripravljena na krožniku je čudovito slastna. Po navadi jo postrežejo kar ocvrto in poleg ocvrto banano. Ponujajo tudi odlične školjke na žaru, kozice, kalamare, tuno … Mesojedci pa nikar ne spreglejte njihovih tipičnih nabodal z mesom (espetada), ki jih postrežejo na posebnem stojalu, kjer visijo navzdol. Mesna jed je tudi picado, to so manjši pečeni koščki mesa s česnom in pečenim krompirčkom. Za sladice pa ne postrežejo le sadja, znane so sladice, kot so piškoti iz sirupa trsnega sladkorja in medena torta.
Madeira ponuja tudi različne vrste domačih pijač. Madeira je bila v zgodovini ena največjih izvoznic sladkornega trsa na svetu. Še danes je sladkornega trsa na Madeiri veliko in bolj kot sladkor iz njega pridobivajo rum. Iz trsnega ruma izdelujejo žgano tradicionalno pijačo poncha. Rumu dodajo še med in sadje (pomarančo, pasijonko …). Na Madeiri ne manjka niti njihovega znamenitega vina madejra. Madejra je alkoholizirano vino, vrste so lahko sladke ali suhe. Ima zgodovino, ki sega v dobo, ko je bila Madeira pristanišče za ladje, ki so potovale v Novi svet in Vzhodno Indijo. Da bi preprečili, da bi se vino pokvarilo, so mu dodali grozdno žganje. Vinarji na Madeiri so pri tem odkrili, da se je okus vina ob vrnitvi z dolgih potovanj preoblikoval zaradi izpostavljenosti vročini in gibanju. To odkritje so uporabili pri nadaljnji proizvodnji. Danes je Madeira znana po edinstvenem procesu proizvodnje vina, ki vključuje segrevanje in namerno izpostavljanje vina oksidaciji.
Monte
V bližini botaničnega vrta se nahaja vas Monte z razgledno točko in znano romarsko cerkvijo, v kateri je grobnica avstrijskega cesarja Karla Habsburškega. Ob poskusih ponovno postati ogrski kralj je bil pregnan na Madeiro in tu je tudi umrl.
Na Monte se lahko povzpnemo z gondolo, vrnemo pa se z lesenimi sankami. V preteklosti tradicionalni način prevoza drevesnih hlodov so zdaj zamenjali za prevoz turistov. Zanimiva izkušnja, ki je verjetno ne boste doživeli nikjer na svetu, saj boste pet minut drveli po ozkih ulicah mimo avtomobilov in pešcev ter bili povsem odvisni od dveh domačinov, katerih lesene cokle so edino sredstvo za zaviranje.
Porto Moniz, Sao Vicente in Santana
Ob obisku Madeire ne smemo izpustiti dveh zanimivih in slikovitih točk, kot sta Porto Moniz in Santana.
Porto Moniz so naravni, v lavo izklesani bazenčki, kjer se, če ni previsokih valov, lahko tudi kopate. Ob bazenih so restavracije, od koder se odpira lep razgled na bazene.
Santana je kraj s tradicionalnimi hiškami s strmo streho do tal. Nekaj hišk je odprtih za oglede, v nekaterih pa še živijo ljudje. Tradicionalna uporaba takih hišk je za bivanje, kuhanje in spanje, v drugi, malo manjši hiški pa je bilo običajno stranišče. So ene najbolj fotografiranih znamenitosti Madeire in zelo slikovite, najdemo jih v vseh brošurah in reklamah za Madeiro.
V Sao Vicentu se nahaja zanimiv muzej o vulkanskem nastanku otoka in vulkanih na splošno, v bližini pa se lahko sprehodimo po vulkanskih žilah, od koder je včasih pritekala lava.
V notranjosti pa ne smete izpustiti majhne in izredno zelene vasice Ribeiro Frio, ki je znana po ribogojnici postrvi, in vasice Camacha, kjer si lahko ogledate tradicionalno pletenje izdelkov iz trsja, ki so včasih predstavljali pomemben izvozni artikel Madeire.
Otok Porto Santo
V bližini Madeire leži otok Porto Santo, ki vas takoj prevzame s svojo umirjenostjo. Tu ni množičnega turizma, na otok pa vozijo trajekti. Otok je znan že v zgodovini, in sicer si je na njem začel ustvarjati družino Krištof Kolumb, ki je prišel sem leta 1478 z Madeire, kot agent za prevoznike sladkorja iz Amerike. Na Porto Santu je njegova hiša preurejena v muzej. Na otoku vseskozi piha, veter prinaša drobno mivko in Atlantik je primeren za kopanje le za pogumnejše, ki imajo radi hladno morje, a vendar je čudovit samoten otok za krajši počitek sredi oceana.
Kitolov
Kitolov je bil v zgodovini Madeire pomembna gospodarska panoga, ki se je zaključila z letom 1980, ko je bil prepovedan lov na kite. Danes lahko v Canicalu na Madeiri obiščemo muzej kitov, ki so ga odprli leta 1990, da bi ohranili spomine kitolova v arhipelagu Madeire, leta 2014 je bil nominiran za najboljši mali muzej na svetu.
Ronaldo
Eden najznamenitejših Madeirčanov je nogometaš Ronaldo. Bronasti spomenik, ki stoji v Funchalu pred muzejem, je visok 2,4 metra in težak kar 800 kilogramov, so odkrili na svečani slovesnosti. V njem je mogoče najti več kot 140 raznovrstnih nagrad, medalj, dresov in žog, ki jih je Ronaldo zbral med še vedno trajajočo in izjemno uspešno športno kariero. Muzej, ki ima mesto v pritličju štirinadstropne stavbe, prikazuje športno pot vse od časov, ko je bil še kot osemletni deček prvi strelec svojega tedanjega kluba Andorinha.
