Ta nekaj več kot trimilijonska islamska država na arabskem polotoku med Savdsko Arabijo, Jemnom in Združenimi arabskimi emirati v zadnjih letih postaja vedno bolj priljubljena popotniška destinacija.
Vse od 17. stoletja ima Oman pomembno strateško in trgovsko vlogo, ki so jo v preteklosti podkrepili še s portugalskim in britanskim zavezništvom. Danes je država absolutna monarhija in že dobrih 40 let pod vodstvom sultana Kabusa bin Saida al Saida, odgovornega za uvedbo gospodarskih reform in politiko modernizacije države, ki vključuje tudi povečano porabo sredstev za zdravstvo, izobraževanje, razvoj infrastrukture in blaginjo.
Čeprav gre razvoj v veliki meri pripisati rezervam nafte, pa je Oman v primerjavi s sosednjimi državami precej reven po količini zalog in je v svetovnem merilu šele na 25. mestu. Zdi se, da je Oman bolj umirjen in tradicionalen od sosednjih Združenih arabskih emiratov na severovzhodu ter razvitejši, modernejši in predvsem varnejši od Jemna na jugozahodu. Ravno pravšnja mešanica torej.
Deželo je zelo preprosto raziskovati z najetim avtomobilom, polet iz Evrope ni predolg niti predrag, podnebje je večino leta ugodno, domačini so do tujcev odprti in sporazumevanje v angleščini največkrat ni težava, tako da smo se na vsakem koraku počutili dobrodošli. Omanska kultura je zaradi dolgoletne tradicije trgovanja s civilizacijami starodavnega sveta in strateškega položaja pristanišč zelo raznovrstna, po čemer se najbolj razlikuje od svojih arabskih sosed in prav to naredi državo še privlačnejšo.
Naša pustolovščina se je začela in končala v prestolnici države, Muškatu, kamor smo pozno zvečer prileteli iz Frankfurta, s prestopom v Bahrajnu. Na dvotedenski krožni poti z najetim avtomobilom na štirikolesni pogon smo aprila 2013 s takrat enoletnim sinom obiskali še Nizvo z okolico, gorovje Al Hadžar s kanjonom in vrhom Jebel Šams, puščavo Šarkija, obmorska mesta v okolici kraja Sur ter nekaj značilnih suhih rečnih dolin, ki se občasno napolnijo z vodo po deževju, imenovanih vadi. Pred odhodom nismo točno vedeli, kaj lahko pričakujemo, a potovanje po tej zanimivi državi nas ni razočaralo – ravno nasprotno! Raznovrstnost pokrajin, gostoljubni domačini in majhno število turistov so nas naravnost navdušili!
Splošne informacije in napotki za potovanje
Za vstop v državo potrebujete vizo, ki jo brez težav pridobite na letališču po pristanku. Iz letališča do mesta Muškat je najlažje z uradnim letališkim taksijem, cene so nespremenljive. Prenočišča je priporočljivo rezervirati vnaprej, zlasti v odročnejših krajih, kjer ni veliko hotelov, za dvoposteljne sobe pa smo na noč odšteli med 30 in 80 evrov. Sicer pa je povsod dovoljeno tudi divje kampiranje, če vam je ta možnost bolj pri srcu.
Glavne ceste so v dobrem stanju in so jasno označene z napisi v angleščini, cena za liter goriva (dizel) se trenutno giblje okrog 30 centov. Za vožnjo po puščavi in skozi vadije je priporočljiv najem vozila s štirikolesnim pogonom. Po Muškatu se je zaradi gneče na cesti bolje prevažati kar s taksiji in avto najeti šele, ko mesto zapuščate. V prestolnici je veliko prebivalcev indijskega in filipinskega porekla, zadnja leta pa se za delovna mesta na višjih položajih zaradi dobrega plačila prijavlja tudi vse več Evropejcev – posledično je v prehranski ponudbi težko zaslediti nekaj tipično omanskega, veliko lažje naročite burger, solato ali pa na primer indijski kari.
Na obali je odlična morska hrana, pri kavi si privoščite sladico halvo, pri kosilu pa tipičen ploščat kruh, khubz. Če ste eden tistih, ki jim po koncu napornega dneva ob večerji prija kozarec vina ali piva, potem v Omanu vsekakor ne boste prišli na svoj račun. Alkohol je namreč strogo prepovedan in z izjemo nekaterih indijskih hotelov v Muškatu ga boste težko kupili. Higiena ni težava, izogibajte se le pitju vode iz pipe. Oblačite se bolj konzervativno (pokrita ramena in kolena). Domačini vam bodo hvaležni, če jih vprašate za dovoljenje, preden jih od blizu fotografirate. Predvsem pa pri vseh nakupih in vožnjah s taksiji ne pozabite barantati!
Muškat
Pomembno pristaniško mesto na severu države, ki je hkrati tudi glavno mesto, šteje danes že dober milijon prebivalcev in se razteza na 3500 km² površine, obsega pa šest mestnih predelov, t. i. vilajat. Muškat se razvija v moderno metropolo, z velikimi nakupovalnimi centri, visokimi poslovnimi stavbami, bleščečimi fasadami in urejenimi parkovnimi površinami. Tudi javna plaža je lepo urejena in zvečer polna sprehajalcev. Na eni strani mesto obdaja morje Omanskega zaliva, v zaledju pa se dvigajo mogočni vrhovi gorovja Al Hadžar.
Za pridih preteklosti se odpravite v stari slikoviti ribiški oziroma pristaniški predel Mutrah in obiščite znani souk oziroma lokalno tržnico, kjer je izbira spominkov, blaga in tradicionalnih oblačil dišaša ter dišečega omanskega kadila neskončna. Tržnice so vedno zelo živahne in odlično mesto za stik z domačini. Oman ima močno tradicijo v ladjedelništvu in v pristanišču so zasidrane številne tipične lesene jadrnice, pa tudi moderne križarke.
Po lepo urejenem obmorskem sprehajališču se lahko od tod odpravite vse do predela Old Muscat (stari Muškat), znan tudi kot Wall City, kjer srečujete ostanke portugalskih trdnjav, pisane mošeje in stare hiše z značilno arabsko arhitekturo, iz katerih se vije vonj po sveže pečenem kruhu in čaju. Tu lahko od zunaj občudujete eno izmed šestih sultanovih rezidenc v mestu, Al Alam Palace. Le deset minut vožnje stran leži Marina Bandar Al Rovdha, kjer se lahko podate na različne izlete z ladjami oziroma jadrnicami. Med najbolj priljubljene turistične atrakcije vsekakor spada najpomembnejša omanska mošeja Sultan Qaboos Grand Mosque, ki je odprta tudi za ustrezno oblečene (pokrite roke, noge in ruta na glavi za ženske) nemuslimane.
Zgrajena je iz belega indijskega peščenjaka in je dovolj velika, da gosti do 20.000 vernikov. V glavnem prostoru je po tleh razgrnjena druga največja ročno tkana preproga v enem kosu na svetu, ki je težka 21 ton in obsega površino, večjo od 4000 m². Nad njo visi impozanten 14 metrov visok lestenec iz kristalov Swarovski , ki je prav tako drugi največji na svetu. Ne pozabite tudi na obisk opere Royal Opera House, v kateri je med drugimi znanimi orkestri koncertiral tudi Orkester Slovenske filharmonije. V kompleksu najdete poleg koncertnih dvoran še restavracije in trgovine, lahko pa se sprehodite tudi po zunanjih vrtovih. Za zabavo in sproščanje pod krošnjami dreves se čez dan odpravite v park Kurum, zvečer pa ne pozabite na okusno večerjo in sprehod po plaži ob sončnem zahodu.
Potem ko smo se v treh dneh seznanili z omansko zgodovino, kulturo in običaji ter se privadili na vroče podnebje, je bil čas, da prestolnico za naslednjih 10 dni zamenjamo za podeželje, hribe, puščavo, vadije in ribiške vasice.
Nizva z okolico
Uro in pol vožnje iz Muškata na jugozahod leži skrito med datljevimi palmami eno najstarejših omanskih mest, Nizva. Zaradi strateške lokacije na razpotju poti, ki povezujejo notranjost države z Muškatom in južnimi predeli, je že od nekdaj center trgovanja, ki se je danes razvil v pomembno zgodovinsko, agrikulturno in rekreacijsko središče. Najbolj znana znamenitost je trdnjava iz leta 1668, ki je služila za obvarovanje z dobrinami bogatega mesta skozi dolgo, burno zgodovino. Z zidov mogočne trdnjave se raztezajo čudoviti pogledi na okoliško pokrajino, posejano s palmami.
Mesto slovi tudi po ročnih izdelkih iz srebrnine, gline in usnja, ki jih lahko kupite na veliki osrednji tržnici. Na celotnem območju okrog mesta je urejen izjemen namakalni sistem vodnih kanalov, t. i. faladž. Kanali so deloma speljani pod površjem in dovajajo vodo iz izvirov ob vznožju gora. Največji tovrstni sistem v Omanu, Faladž Daris v Nizvi, je na seznamu Unescove svetovne dediščine in je pomemben dejavnik v agrikulturi. V bližini Nizve sta še dve znamenitosti, trdnjava Bahla in grad Jabrin.
Gorovje al hadžar
Najvišja mogočna gorska veriga ločuje obmorsko ravnino in visoko ležeče puščavske predele. Na tem območju najdemo idilične starodavne vasice, med katerimi sta najbolj znani Misfat in Al Hamra. Slednja slovi po hišah iz blatne opeke, zgrajenih v jemenskem arhitekturnem slogu. Skozi omenjene vasi smo se peljali po deloma makadamski poti do najvišjega vrha, Jebel Šams (3028 m). Z vrha, kjer sta tudi dve razgledni točki in hotel, so prekrasni pogledi na drugi najgloblji kanjon na svetu, Vadi Nakhur, ki ga lahko raziskujete tudi na večdnevnem organiziranem trekingu, plezalni odpravi ali pa z vozilom na štirikolesni pogon. Zanimiva je še jama Al Huta, ki pa je zaradi varnosti in visokega vodnega pragu občasno zaprta.
Puščava šarkija
Približno dve uri vožnje iz Nizve proti vzhodu in znajdete se sredi te mogočne puščave, znane tudi pod nekdanjim imenom Wahiba Sands. Puščava se razteza okrog 180 kilometrov od severa proti jugu in okrog 80 kilometrov od zahoda proti vzhodu. Območje je že od nekdaj zanimivo za znanstvenike, saj zajema veliko izjemnih rastlinskih in živalskih vrst. Če malo globlje sežete v žep (od 130 evrov naprej na nočitev), lahko prenočite v enem izmed luksuznih puščavskih kampov, v nasprotnem primeru pa boste morali prenočišče poiskati v kakšnem od krajev na robu puščave.
Mi smo spali v mestu Ibra, kjer nismo srečali prav nobenega turista – mesto samo sicer res ni nič kaj posebnega, smo pa bili mi zato toliko večja atrakcija med domačini, ki so nas rade volje povabili na vroč čaj ali pa nas z zanimanjem spraševali o življenju v Evropi. V puščavi še dandanes živi okrog 3000 beduinov. Turistične agencije in hoteli v puščavi in okolici organizirajo različne trekinge s kamelami, vožnje s štirikolesniki in podobne dejavnosti v sklopu celodnevnega ali pa poldnevnega izleta.
Vadi, tipične suhe rečne doline
Vadi je suha rečna dolina, ki je po obilnem deževju nekajkrat letno poplavljena. Odvisno od količine vode se ustvarjajo vedno nove rečne struge in vodni bazeni, ustaljenih vodnih strug pa ni. Doline so obkrožene s skalnimi pobočji, na določenih predelih so lahko zelo ozke. Preden se odpravimo na raziskovanje, se je pametno pozanimati o trenutnem vodnem stanju. Oman je znan po tovrstnih dolinah in na poti jih srečate veliko.
Mi smo obiskali Vadi Bani Khalid in Vadi Tivi. Vadi Bani Khalid je znan po večjih vodnih bazenih, v katerih smo tudi mi z veseljem zaplavali in se na hitro osvežili, ter po okoliških jamah. Dostop do omenjenih jam ni najlažji zaradi strmih skalnih pobočij in zahteva primerno obutev in ustrezno kondicijo, obisk jam prav tako ni priporočljiv, kadar je v dolini veliko vode. Brez dvoma je ta vadi ena od pomembnih znamenitosti na območju med puščavo Šarkija in omansko obalo, v neposredni bližini rečne struge sta tudi restavracija in bar.
Vadi Tivi je bolj divji in veliko obiskovalcev se odloči za sprehod med vasicami in vodnimi kanali raje kot za vožnjo z avtom po ozkih cestah. Cesta sčasoma postane zelo groba in kamnita, tako da brez terenskega vozila ne boste prišli daleč, poleg tega pa je še velika verjetnost, da bo treba prečkati vodo.
Sur z okolico
Po vseh dogodivščinah v preteklih dneh je bil že čas, da smo nekaj časa preživeli še na omanski obali. 150 kilometrov jugovzhodno od Muškata leži mesto Sur, nekdaj strateško pristanišče in pomembno središče za izdelovanje lesenih ladij. Nekaj dni smo namenili raziskovanju mesta, kjer smo se izgubljali med ozkimi ulicami na tržnici, plezali na okoliške vrhove s trdnjavami, se sprehajali po promenadi in uživali v božanskih sveže ulovljenih morskih pojedinah.
Okoli bližnje vasi Ras Al Had so kilometri čudovitih osamljenih belih peščenih plaž, ki so tudi priljubljeno gnezdišče zelenih želv. Več o želvah in nočnem obisku dela plaže, kamor pride največ želv, izveste v želvjem rezervatu Ras Al Jinz Turtle Reserve, kjer lahko tudi prespite. Zadnja leta se na obali hitro razvija tudi ponudba potapljaških centrov in šol kajtanja.
Nazaj v muškat
Zanimivo vožnjo po obalni cesti v Muškat lahko popestrite s postankom pri še eni naravni znamenitosti, vrtači Bimah. V osvežujoči vodi, obdani z apnenčastimi stenami, lahko zaplavate, pozneje pa si pripravite še piknik na enem izmed v ta namen urejenih prostorov. Zadnji dan v Muškatu smo izkoristili za še zadnje nakupe, sprehode po plaži, okušanje pikantnih indijskih jedi in glasno razmišljanje o tem, kam vse bi še lahko šli, če bi le še imeli kakšen teden več časa. Verjetno skozi puščavo na skrajni jug, v provinco Dofar. A nekaj mora kot vedno ostati še za naslednjič!
