Pred svetovnim dnevom boja proti aidsu so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje sporočili, da so v letu 2017 v Sloveniji prepoznali nižje število novih diagnoz okužbe s HIV v primerjavi z letom 2016.
Najmanj v zadnjih desetih letih
Letos je število odkritih novih primerov na NIJZ najnižje v zadnjih desetih letih, do vključno 22. novembra je bilo prijavljenih 33 primerov novih diagnoz okužbe s HIV. Od tega jih je bilo 23 med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi (MSM), kar je najmanj v zadnjih desetih letih: »Ta padec števila novih diagnoz je predvidoma posledica uspehov kombinirane preventive, predvsem sprememb glede dostopnosti testiranja in kulture testiranja ter takojšnjega zdravljenja oseb z novo diagnozo okužbe s HIV,« izpostavlja prof. Irena Klavs z NIJZ.
Obseg testiranja pri nas majhen
31 primerov je bilo moških in dve ženski. Lani so med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, zabeležili največ novih diagnoz s HIV kadarkoli, letos pa so med njimi zabeležili le 23 novih diagnoz, kar je najmanj v zadnjih desetih letih, a kot poudarjajo na NIJZ: »Zavedati se moramo, da podatki o skupnem številu prijavljenih primerih novih diagnoz okužb s HIV podcenjujejo resnično število. Odvisni niso le od števila ljudi, ki živijo s HIV, ampak tudi od obsega testiranja, ki je v Sloveniji v primerjavi s številnimi drugimi evropskimi državami relativno majhen. V letu 2016 je bilo na 100 prebivalcev v Sloveniji opravljenih 1,7 testa, podobno kot v preteklih letih.
Med 12 državami EU/EEA za katere so na voljo podatki za leto 2015, je bil obseg diagnostičnega testiranja na okužbo s HIV nižji kot v Sloveniji samo v eni državi. Vendar ni tako pomembno koliko se testira, temveč koga se testira. Žal nam zelo enostavno zbiranje podatkov o številu diagnostičnih testiranj ne omogoča razumeti, ali se je stopnja testiranja povečala v skupinah bolnikov z večjo verjetnostjo okužbe s HIV in na primer ali je povpraševanje po testiranju poraslo med MSM, v skupini z v povprečju višje tveganim vedenjem.«
