Evropska služba za podnebne spremembe Copernicus je pred nedavnim objavila poročilo, ki prinaša zaskrbljujoče podatke, povezane s temperaturami v lanskem letu. Povprečna temperatura leta 2021 je bila namreč peta najvišja izmerjena povprečna temperatura doslej.
Nevarno približevanje meji 1,5 stopinje Celzija nad temperaturami v predindustrijski dobi
Povprečna globalna temperatura v lanskem letu je bila kar od 1,1 do 1,2 stopinje Celzija višja od povprečnih temperatur v predindustrijski dobi. To pomeni, da se nevarno približujemo meji 1,5 stopinje Celzija. Naj spomnimo: prav preprečitev dosega tega nevarnega mejnika je bil eden glavnih ciljev Pariškega sporazuma – dokumenta, ki ga je leta 2015 podpisalo več kot 190 držav.
Sedem najtoplejših let doslej je bilo … v zadnjih sedmih letih
Izredno topla leta se vrstijo kot po tekočem traku. Rekord si sicer še vedno lasti leto 2016. Z minimalno razliko mu sledi leto 2020, sedmerico najtoplejših let doslej pa nato dopolnjujejo še leto 2019, leto 2017, leto 2021 ter leti 2015 in 2018. To seveda pomeni, da je sedmerica sestavljena izključno iz zadnjih sedmih letnic.
Možna rahla odstopanja, toda trend je jasen
Lansko leto je bilo sicer samo za malenkost toplejše od leta 2015 in 2018. Podatki o mestu, na katerega se je uvrstilo leto 2021, se lahko torej nekoliko razlikujejo (na nekaterih lestvicah lahko lansko leto zaseda šesto ali sedmo mesto), toda kljub manjšim odstopanjem je jasno, da je šlo za eno najtoplejših let v zgodovini – oziroma vsaj od začetka sistematičnega merjenja temperatura. Še bolj zaskrbljujoče pa je, da so Pariškemu sporazumu, katerega cilj je bila zajezitev globalnega segrevanja, sledile rekordno visoke temperature. Nadpovprečno visoke temperature so bile izmerjene tako nad večino kopnega kot nad večjim delom oceanov.
Pojav La Niña poskrbel za nekaj upanja v prvem delu leta 2021
To sicer ne pomeni, da se temperatura povišujejo povsod. Še posebej izrazito povišanje povprečnih temperatur je bilo v zadnjih tridesetih letih med drugim zaznano ob vzhodni obali Združenih držav Amerike in Kanade, na Grenlandiji, na območju Srednje in Vzhodne Afrike, na Bližnjem vzhodu, na območju Tibeta in na skrajnem jugu Južne Amerike. Po drugi strani pa je bilo mogoče na določenih območjih zaznati rahlo znižanje povprečnih temperatur. To se je na primer zgodilo v Avstraliji, na Aljaski in Antarktiki ter nad precejšnjim delom Pacifiškega oziroma Tihega oceana. Rahla ohladitev je najverjetneje povezana s pojavom, imenovanim La Niña, za katerega so značilne obilnejše padavine in ki prinaša hladnejše morske tokove. Pojav La Niña je imel ugoden vpliv tudi v prvi polovici lanskega leta, vendar je druga polovica prinesla precej višje temperature. Leto 2021 se je tako kljub relativno ugodni prvi polovici zasedlo zelo visoko mesto na seznamu najtoplejših let vseh časov.
Izpusti ogljikovega dioksida in metana ostajajo konstantni, toda bistveno preveliki
Uvodoma omenjeno poročilo pa ni prineslo samo podatkov o globalnih temperaturah v lanskem letu. Znanstveniki so namreč med drugim preučevali tudi spreminjanje količine ogljikovega dioksida in metana v ozračju. Količina letnih izpustov je ostajala v zadnjem desetletju bolj ali manj konstantna – in leto 2021 pri tem ni bilo izjema. Na prvi pogled se zdi to morda dobra novica, vendar je realnost žal drugačna. Ohranjanje enake količine letnih izpustov namreč ne zadošča za zajezitev podnebnih sprememb oziroma globalnega segrevanja, saj gre za bistveno preveliko količino, o čemer priča tudi to, da se povprečna letna temperatura ne umirja. Čeprav je posamezno leto morda malce hladnejše od predhodnega, gre običajno za minimalne razlike. Temperature so tako daleč nad zastavljenimi cilji.