Prijava
Bolezni srca in ožilja veljajo za glavni razlog za (prezgodnjo) smrt v zahodnem svetu. Prepoznavanje dejavnikov povečanega tveganja za tovrstne bolezni je tako izjemno pomembno. To namreč omogoča ustrezno ukrepanje, s čimer lahko močno zmanjšamo tveganje za razvoj resnejših zdravstvenih težav. Srčno-žilna obolenja so namreč nemalokrat povezana prav z neustreznimi navadami, kar pomeni, da lahko z odločitvijo za določene spremembe »prevesimo tehtnico«. Obstaja kar nekaj različnih načinov za prepoznavanje posameznikov, pri katerih je tveganje za bolezni srca in ožilja še posebej visoko. Bolj znanim metodam se je pred kratkim pridružila možnost novega pristopa. Študija, objavljena v reviji Hypertension (gre za publikacijo Ameriškega združenja za srce), namreč sugerira, da lahko verjetnost za to, da nekdo zboli za srčno-žilno boleznijo, ocenimo kar s pomočjo analize blata te osebe …
Določene bakterije še posebej pogoste v blatu ljudi s srčno-žilnimi obolenji
V okviru raziskave so bili analizirani vzorci blata približno 1000 oseb. Pri približno polovici vseh, ki so bili vključeni v raziskavo, je bila diagnosticirana vsaj ena bolezen, ki jo prištevamo med srčno-žilna obolenja. Ko so primerjali vzorce blata obeh skupin, torej vzorce zdravih oseb in tistih z boleznimi srca in ožilja, so raziskovalci ugotovili, da so v blatu ljudi s srčno-žilnimi obolenji določene bakterije prisotne v še posebej visokem številu. Analiza blata, ki bi bila osredotočena na te bakterije, bi lahko tako pomagala pri ugotavljanju, ali gre za osebo s povečanim tveganjem za bolezni srca in ožilja, hkrati pa bi bila lahko to v prihodnje tudi nekakšna podporna diagnostična metoda.
Črevesni mikrobiom vpliva na številne organe in procese v telesu
Znano je, da ima naš črevesni mikrobiom precej pomembnejši vpliv na naše zdravje, kot bi se lahko morda zdelo na prvi pogled. Z besedno zvezo »črevesni mikrobiom« označujemo združbo različnih mikroorganizmov, ki bivajo v našem črevesju. Nekateri izmed teh mikroorganizmov so seveda škodljivi, po drugi strani pa v našem črevesju živi tudi ogromno koristnih bakterij in drugih mikroorganizmov. Pomembno je predvsem, da se ohranja zdravo ravnovesje med tema skupinama, To pomeni, da škodljivi mikroorganizmi ne smejo prevladati nad koristnimi. Če se to zgodi, se poveča tveganje za različne težave z zdravjem. Med drugim je črevesni mikrobiom tesno povezan z delovanjem našega imunskega sistema, vpliva pa lahko tudi na naše duševno zdravje. Porušeno ravnovesje med mikroorganizmi v črevesju tako med drugim pomeni povečano nevarnost za oslabljeno imunsko obrambo telesa in za depresijo. Hkrati pa se s tem poveča tudi možnost za bolezni srca in ožilja.
Skrb za črevesni mikrobiom lahko pozitivno vpliva tudi na vaše srce
Čeprav je sestava črevesnega mikrobioma povsem unikatna, hkrati pa se spreminja tudi skozi čas, v skladu z našimi prehranjevalnimi in drugimi navadami, je raziskovalcem, ki so se podpisali pod omenjeno študijo, vendarle uspelo prepoznati ponavljajoči se vzorec, značilen za ljudi s srčno-žilnimi obolenji. Na to, kako velik vpliv bo imela raziskava na prihodnost prepoznavanja ljudi s povečanim tveganjem za tovrstna obolenja, bo sicer treba še malce počakati. A to, da je črevesni mikrobiom povezan tudi z zdravjem srca in ožilja, je še razlog več, da skrbite za to, da je sestava vašega mikrobioma karseda ugodna. To med drugim pomeni, da morate paziti na zadosten vnos probiotičnih živil. Zelo pomembno pa je tudi izogibanje stresu, kar bo imelo seveda obenem tudi neposreden pozitiven vpliv na vaše srce, ki je pogosto preobremenjeno prav zaradi pretirano stresnega življenja.
