DomovZdravje & prehranaSlabši voh – znanilec demence?

Slabši voh – znanilec demence?

Raziskovalci, ki se ukvarjajo s preučevanjem demence, stalno odkrivajo nove, pomenljive informacije – nekakšne koščke sestavljanke, ki nam lahko pomagajo pri boljšem razumevanju bolezni. Eno zadnjih raziskav, povezanih s to tematiko, so izvedli na univerzi v San Franciscu. Analiza zbranih podatkov je razkrila, da naj bi obstajala povezava med demenco in tem, kako dober voh ima neka oseba …

- Oglas -

Študija, ki je trajala več kot 10 let, je prinesla pomembne ugotovitve

Pred nedavnim objavljeni rezultati študije, ki je trajala več kot 10 let in v katero je bilo vključenih skoraj 1800 ljudi, so postregli s precejšnjim presenečenjem. Čeprav se na prvi pogled ne zdi, da bi bila lahko voh in demenca kakor koli povezana, se je izkazalo, da je demenco pogosto spremljal tudi slabši voh. Pogostost te kombinacije je bila prevelika, da bi bilo mogoče govoriti zgolj o naključju oziroma o statistično nerelevantni korelaciji …

Slabšanje voha nadpovprečno pogosto pri skupini z diagnosticirano demenco

Raziskovalci so sicer preučevali tudi povezavo med demenco in drugimi čuti. Vendar niso pri nobenem izmed drugih čutov zaznali tako močne korelacije s povečano verjetnostjo za razvoj demence kot prav pri vohu. V raziskavo so bili sicer vključeni ljudje, ki na začetku niso imeli resnejših kognitivnih težav. V času trajanja raziskave, torej v nekaj več kot 10 letih, je bila demenca diagnosticirana pri kar 328 sodelujočih, kar je predstavljalo približno 18 odstotkov vseh, ki so bili vključeni v raziskavo. V skupini z diagnosticirano demenco je bilo 83 takšnih, katerih voh je bil opisan kot »dober«, po drugi strani pa naj bi bil slab voh težava, ki se je pojavila pri kar 141 ljudeh z demenco. Za to, da so ugotovili, kako dober je voh sodelujočih, so si raziskovalci pomagali z različnimi vonjavami – med drugim z vonjem vrtnic in limon. Že navidezno precej majhno poslabšanje voha je lahko pomenilo precejšnje povečanje verjetnosti za demenco. Pri ljudeh, katerih voh se je poslabšal za približno 10 odstotkov, je to na primer pomenilo za 19 odstotkov večjo verjetnost, da so bili obenem tudi med tistimi, pri katerih je bila med raziskavo diagnosticirana demenca.

Težave z vohom možne še pred pojavom drugih znakov demence

Čeprav so raziskovalci odkrili pomembno povezavo med vohom in demenco, so se izognili prenagljenim sklepom glede narave te povezave oziroma vzrokov zanjo. Domnevajo sicer, da naj bi bile v ozadju določene spremembe možganov. Za demenco je namreč značilno propadanje določenih delov možganov. Propadanje struktur, ki so povezane z vohom, se začne še posebej zgodaj – prav te strukture naj bi bile prizadete med prvimi. Tako se lahko težave z vohom pojavijo celo pred drugimi simptomi demence. Slabši voh je lahko torej pomemben opozorilni znak, ki zahteva, da čim prej obiščete zdravnika. Pri ljudeh z demenco se lahko sicer kasneje pojavijo tudi druge težave, povezane s čuti, a običajno so med najzgodnejšimi prav tiste, ki so povezane z vohom.

- Oglas -

Zgodnja diagnoza lahko tudi v tem primeru prispeva k boljši kakovosti življenja z boleznijo

Se sprašujete, zakaj je odkrivanje obstoja povezav, kot je povezava med demenco in oslabljenim vohom, tako pomembno? Na prvi pogled se morda ne zdi bistveno, kdaj odkrijemo bolezen, saj zanjo žal še ne obstaja zdravilo. Vendar pa to še ne pomeni, na ni možno narediti ničesar. Če je demenca odkrita dovolj zgodaj, je mogoče z določenimi ukrepi upočasniti slabšanje kognitivnih sposobnosti, kar seveda pomeni bistveno izboljšano kakovost življenja. Tudi v tem primeru torej ne smemo podcenjevati pomena zgodnje diagnoze.

Preberite tudi: Demenca: Preprečimo nastanek in se zavarujmo

- Oglas -

NAJNOVEJŠE