Evropska komisija je pred nedavnim sporočila, da bo dala glifosfatu ponovno dala zeleno luč. Uporaba te kemikalije, ki velja za zelo kontroverzno, saj lahko škodi tako človeškemu zdravju kot okolju, naj bi bila tako dovoljena še najmanj 10 let – razen če se pojavijo trdni dokazi, ki bi nedvoumno dokazali škodljivost glifosfata. Predstavniki Evropske komisije se pri tem sklicujejo na oceni varnosti, ki sta ju podali Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) in Evropska agencija za kemikalije (ECHA), pri tem pa ne komentirajo dejstva, da je agencija za rakava obolenja, ki deluje v okviru Svetovne zdravstvene organizacije, glifosfat že leta 2015 uvrstila na seznam snovi, ki najverjetneje povzročajo raka pri ljudeh.
Strokovnjaki iz držav članic neenotni
Odločitev o usodi glifosfata je bila prepuščena izvršnemu odboru Evropske komisije, saj strokovnjakom iz držav članic že drugič zapored ni uspelo sprejeti odločitve o tem, ali naj se glifosfat na območju Evropske komisije prepove ali naj bo njegova uporaba dovoljena še naprej. Tako za odobritev kot za prepoved bi bila potrebna večina glasov, vendar so bila mnenja strokovnjakov preveč deljena. Kot omenjeno, je izvršni odbor Evropske komisija nato sklenil, da uporabo glifosfata dovoli še za najmanj 10 let.
Evropska agencija za varnost hrane je v oceni, objavljeni julija letos, zapisala, da niso bili odkriti posebno zaskrbljujoči razlogi, zaradi katerih bi bilo uporabo glifosfata smiselno prepovedati (staro dovoljenje za obdobje 5 let poteče 15. decembra).
Ali se bodo posamezne članice vendarle odločile za strožje omejitve?
Države članice Evropske unije imajo kljub odločitvi izvršnega odbora Evropske komisije nekaj avtonomije. Izdaja dovoljenja na evropski ravni ni zavezujoča, kar pomeni, da se lahko države vsaj v teoriji odločijo, da na svojem ozemlju uporabo glifosfata prepovedo, vendar je verjetnost za to, da bi se to zgodilo, precej majhna. Trenutno ni glifosfat popolnoma prepovedan niti v eni izmed držav Evropske unije.
Med države, ki so se odločile za delno omejitev uporabe te kemikalije, spada tudi Slovenija. Kot lahko preberemo na uradni spletni strani Vlade RS, je »uporaba herbicidov, vključno z glifosatom, dovoljena le v kmetijstvu. Izjema je predvidena le za določene aktivne snovi, med katerimi ni glifosata, ki so dovoljene tudi za uporabo na železniških površinah in na srednjem ločilnem pasu avtoceste ali hitre ceste ter v širini do 1,5 metra na bankini avtoceste ali hitre ceste. Na vseh ostalih nekmetijskih površinah pa uporaba herbicidov ni dovoljena, tudi ne na zasebnih nekmetijskih zemljiščih.«
Evropska komisija naj bi pri odločitvi ignorirala »načelo previdnosti«
V izjavi Evropske komisije je zapisano, da bodo kljub načrtovani obnovi dovoljenja za glifosfat po novem veljale določene omejitve. Tako se snov ne bo smela več uporabljati za izsuševanje prsti pred žetvijo, obenem pa bodo potrebni ukrepi za zaščito organizmov, ki niso osnovna tarča.
Glifosfat je herbicid, ki se je začel uporabljati že v 70. letih prejšnjega stoletja. Primarni cilj uporabe te snovi je bilo odstranjevanje plevela s kmetijskih in javnih površin. Ko je Svetovna zdravstvena organizacija glifosfat uvrstila ne seznam verjetnih karcinogenov, se je dvignilo precej prahu.
Nekateri strokovnjaki opozarjajo, da Evropska komisija s sklicevanjem na to, da izsledki raziskav niso povsem enotni, krši Zakon o pesticidih, ki velja na območju EU. Tam je namreč zapisano, da je treba pri snoveh, glede katerih še ni bil dosežen znanstveni konsenz, slediti načelu previdnosti.
Stališče Vlade RS najdete na uradni spletni strani: https://www.gov.si/novice/2023-10-13-slovenija-se-zavzema-za-prepoved-uporabe-glifosata/
