Konoplja je rastlina, ki v javnosti močno buri duhove in je tako pozitivno kot negativno stigmatizirana. Lahko bi hudomušno rekli, da njen glas seže v deveto vas. Različne zgodbe pričajo o zdravljenjih z njeno pomočjo, uporabna je v tekstilni in kozmetični industriji, za proizvodnjo papirja in je lahko ekološki vir energije.

konoplja

Večini znana temnejša plat konoplje pa je odvisnost. Brez dvoma je to rastlina, ki ima bogato ozadje in o kateri se bo še veliko govorilo v prihodnosti. A najprej pokukajmo v zgodovino njene uporabe.

Na Kitajskem …

Nekatere kitajske legende pričajo, da uporaba konoplje sega v leto 2700 pr. n. št., ko je oče kitajske medicine in mislec Šen Nung odkril njene zdravilne učinke. Uporabljal jo naj bi pri različnih zdravilnih obredih kot tudi iz nje pripravljal čaje za lajšanje različnih zdravstvenih tegob. Omenjena je v starodavnih besedilih kot pomembna zdravilna rastlina, ki je pomagala pri zdravljenju več kot sto bolezenskih stanj. Tudi pozneje, 1578 pr. n. št., kitajski zdravilci še naprej omenjajo uporabo konoplje pri zdravljenju slabosti, bruhanja, driske, različnih okužb ter pri krvavitvah.

V Indiji …

Tudi v Indiji je bila konoplja del tradicionalne ajurvedske medicine. Tu so jo zdravniki predpisovali predvsem za lažji spanec, izboljšanje apetita in prebave kot tudi za lajšanje bolečin, saj je povzročala začasno omamo. Poznana je bila tudi kot močan afrodiziak. V Indiji je imela pomembno vlogo tudi pri raznih religioznih okultnih obredih.

Starodavni Grki in Rimljani …

Tu so bili zdravniki previdnejši, saj so bili prepričani, da njena pretirana uporaba povzroča ekscesno seksualno vedenje. A kljub pomisleku so jo nekateri zdravniki, ki so zdravili vojake, priporočali za zdravljenje mnogih tegob, vključno z bolečinami.

Uporaba konoplje je bila razširjena tudi v Afriki, za različne namene so jo uporabljale mnoge starodavne kulture (v Babiloniji, Perziji, Mezopotamiji, tudi arabske kulture) po svetu.

Različne pripravke iz konoplje so torej uporabljala ljudstva po svetu že v davnih časih. Viri pravijo, da naj bi jo pravzaprav prepovedal katoliški imperij in njeno uporabo označil kot čarovništvo. Tistega, ki si je dovolil uporabo, so preprosto zažgali kot nevernika.

konoplja zdravila

ZDA

Po nekaterih podatkih naj bi bila uporaba konoplje v zdravstvene namene močno razširjena tudi v Ameriki. Predvsem od leta 1840 pa do dvajsetih let 20. stoletja. Konopljo naj bi uporabljali tudi drugje v industriji, denimo za proizvodnjo papirja in oblačil. Kot zanimivost velja omeniti, da naj bi bile znamenite »leviske« pred uporabo sintetičnih vlaken prav iz konopljinih, ki so celo obstojnejša kot bombaž. Vendar naj bi jo zaradi finančnih interesov poslovnega mogotca Wiliama Randolpha Hearsta nadomestila sintetična vlakna in kemikalije.

Kot je znano, je konoplja danes marsikje po svetu zakonita in se kot takšna uporablja v medicinske namene za zdravljenje različnih bolezenskih stanj. Opravljenih je bilo mnogo raziskav, s katerimi nakazujejo, da konoplja in njeni kanabinoidi pomagajo pri mnogih bolezenskih težavah. Prim. Janez Tasič, dr. med., navaja kanabidiol kot glavno sestavino medicinske konoplje, ki deluje nevroprotektivno, blaži krče, vnetje, kašelj, slabost, tesnobnost in zavira rast nekaterih rakavih celic, navaja. Tu je še denimo beta kariofilen, ki je protivneten in izboljšuje tek …

O zdravilnih učinkih še v nadaljevanju. Najprej poglejmo, kaj sploh je konoplja.

O konoplji

Konoplja, znanstveno jo imenujemo tudi Cannabis, je od 0,5 do 6 metrov visoka rastlina, ki obsega tri podvrste, in sicer navadno ali industrijsko konopljo (Cannabis sativa), indijsko konopljo (Cannabis indica) in vrsto Cannabis ruderalis. V konoplji so snovi, imenovane kanabinoidi. Ti vplivajo tudi na človeški organizem. Eden od njih ima psihoaktivni učinek, poznamo ga pod imenom THC. Zaradi kanabinoidov je konoplja uporabna v medicini, poznano je da se uporablja tudi kot droga, pa tudi kot industrijska rastlina. Kanabinoidi so v listih, največ jih je v ovršnih listih in smoli. Z njimi je najbogatejša podvrsta indijska konoplja.

Zdravilna ali ne?

Dr. Tasič pravi, da je konoplja koristna na številnih področjih, moramo pa ločevati med konopljo, ki vsebuje tetrakanabinoide (indijska) in industrijsko, ki vsebuje manj kot 0,3 odstotkov THC (dovoljena setev v Sloveniji). Dr. Tasič nadaljuje, da semena (iz katerih pridobivamo moko, olje, beljakovine) vsebujejo veliko koristnih snovi, ki krepijo zdravje – pomembne minerale, vitamine, klorofil in esencialne aminokisline. Drugače pa je z žlezami, cvetovi in listi indijske konoplje, ki vsebujejo preko 80 kanabinoidov, od katerih je THC razlog za rekreativno jemanje konoplje v različnih oblikah.

Vendar pa imajo številni kanabinoidi, kot je npr. kanabidiol, koristne učinke, od analgetičnih, učinkov na živčni in imunski sistem, izboljšujejo apetit ter lajšajo težave in simptome pri različnih boleznih. To ni specifično zdravilo, je predvsem simptomatsko orodje, ki lahko v rokah zdravnika pripomore k izboljšanju in lajšanju težav in poteka bolezni, pravi dr. Tasič.

V tem kontekstu konoplja pomaga pri Alzheimerjevi bolezni, saj naj bi preprečevala nastajanje »Alzheimerjevih ploščic«, potrebnih za nastanek bolezni, nadalje pri astmi, kjer razširi dihalne poti do pljuč, pri depresiji, kjer izboljša počutje, lajša in preprečuje migrene ter je koristna kot analgetik. Pri glavkomu zmanjšuje pritisk znotraj očesa, pomaga pri visokem krvnem tlaku, pri poškodbah glave pospeši okrevanje, pri AIDS-u/HIV-u lajša bolečine, povrne apetit in izboljšuje spanec. Pri zdravljenju raka pa ne navaja potrjenih rezultatov.

Po svetu je bilo opravljenih zares veliko raziskav o zdravilnih učinkih konoplje. Številne študije nakazujejo na to, da konoplja oz. njeni kanabinoidi ubijajo rakave celice in zmanjšujejo tumorje. Tovrstnemu mnenju se pridružuje tudi Jaka Bitenc, sicer borec za človekove pravice in sodelavec projekta »Zaupaj naravi, konoplja zdravi«, ki pravi, da pravilno razmerje učinkovin, kanabinoidov, pomaga pri zdravljenju mnogih obolenj (Chronova bolezen, multipla skleroza in številne avtoimunske bolezni, diabetes itd.), ne samo raku. Navaja učinke, kot so sproščanje mišic, obnova možganskih celic, rast kostnega mozga itd. Dodaja pa, da sta pri tem izredno pomembna zdrav življenjski slog in prehrana. Bistveno je, da iz prehrane izločimo vse živalske maščobe, se odpovemo alkoholu, tobaku in kavi, po njegovih besedah pa je pomembno tudi, da živimo v okolju, ki nas energetsko podpira.

Kaj pa negativne posledice in odvisnost?

Najbolj znana negativna posledica, ki jo povezujemo s konopljo, je odvisnost. Pa vendar, ne gre enostransko kazati s prstom samo na konopljo. Doc. dr. Andrej Kastelic, predstojnik Centra zdravljenja odvisnih od drog v okviru Psihiatrične klinike Ljubljana, je povedal, da je konoplja rastlina, ki vsebuje od 70 do 80 različnih kanabinoidov in druge snovi. Uvrščena je na seznam prepovedanih drog, ker ima psihoaktivne učinke. Vendar pa imajo psihoaktivne učinke samo nekatere sestavine, predvsem THC, in zaradi tega je na tem seznamu. »Če je teh sestavin zelo malo – v industrijski konoplji, seveda to ni rastlina, ki bi bila psihoaktivna, in ne sodi na seznam prepovedanih drog, z njo ni nobenih težav pri uporabi ali pridelavi. Kot vemo je, v tem primeru zelo koristna rastlina. Seveda, ko pa je THC-ja več in v razmerju s kanabidiolom, postane konoplja psihoaktivna in kot vsaka psihoaktivna snov lahko povzroča odvisnost,« pravi dr. Kastelic.

»Ocenjujemo, da je zasvojitveni potencial s psihoaktivno konopljo približno desetodstoten, kar pomeni da blizu deset odstotkov vseh, ki začnejo kaditi konopljo, postanejo odvisni, preidejo na druge droge. Res pa je, da jih je po naši raziskavi med odvisnimi od heroina 93 odstotkov začelo z marihuano.« Nadaljuje, da pri odvisnosti od konoplje ne govorimo o hudi odvisnosti, ki bi povzročala abstinenčno krizo. Gre bolj za življenjski slog, željo po spremembi življenja in željo po doseganju spremenjenih stanjih zavesti. V tem smislu lahko postane adiktivna predvsem za ljudi, ki so nagnjeni k odvisnosti in imajo šibkejšo osebnostno strukturo (predvsem mladostniki!). V tem primeru lahko povzroči veliko težav.

»Vendar pa pri nobeni odvisnosti od katerekoli droge ni težava samo odvisnost od droge, psihoaktivne snovi. Vedno gre za troje: 1. človekova genetika/biologija, duševnost; 2. okolje, družina in stvari okoli osebe; 3. droga – in zaradi neugodne kombinacije teh treh komponent se lahko razvije odvisnost. Vedno je v ozadju vzrok za početje. Ugotavljamo pa, da so zraven lahko priključene še druge duševne motnje (v približno 70 odstotkih), pri katerih kajenje marihuane olajšuje težave. Oseba ne ve, kako doživljati ugodje na drugačen način, in to doseže z marihuano – boljše počutje, lažji spanec, spremenjeno čustvovanje in mišljenje in tako naprej,« razlaga dr. Kastelic.

Mnenju o odvisnosti od uživanja tovrstne oblike konoplje se pridružuje tudi dr. Tasič, ki dodaja da je ta pogosto uvod v trde droge. »Pri tem moramo biti še posebno pozorni na mladostnike, saj nekateri podatki kažejo, da je adolescent, ki poskusi marihuano, v nevarnosti, da postane to njegova potreba.«

Dr. Kastelic pripoveduje tudi o zdravilnih učinkih. Ti se v zadnjem času veliko raziskujejo. Nekateri so bolj dokazani, drugi manj, nekateri niso. V tem kontekstu se konoplja ne more uporabljati kot edino zdravilo, ampak kot dodatek. Denimo pri pacientih, ki gredo skozi kemoterapijo, pri epilepsiji, tudi multipli sklerozi, pa tudi drugih obolenjih, kjer raziskave niso potrjene. Vendar ni rečeno, da ne bodo.

Podatki o zasvojenosti in uporabi konoplje v Sloveniji so bolj skopi. Dr. Kastelic navaja študijo Inštituta za varovanje zdravja, opravljeno leta 2011 in 2012, na vzorcu 15.200 ljudi med 15. in 44. letom starosti. Ta pravi, da jih je med 15. in 24. letom hašiš in marihuano poskusilo približno 15 odstotkov, v starosti med 24 in 34 let pa sedem odstotkov ljudi. Groba ocena nam torej pove, da je med 15. in 34. letom marihuano poskusilo cca 22 odstotkov ljudi. V tej skupini je enkrat več moških kot žensk.

Konoplja tako in drugače

Tekstil

Uporaba konoplje je resnično zelo vsestranska. Poleg uporabe v prehrani (semena, olje) je lahko uporabna tudi v tekstilni industriji. Že v preteklosti je bila na tem področju zelo razširjena. Konopljina vlakna so namreč zelo močna in obstojna in jih lahko predelamo v niti za vrvi, sukance in spletemo v blago za denimo oblačila. Zaradi obstojnosti so primerna tudi za torbe, nahrbtnike, denarnice itd. Nekateri viri navajajo, da je konopljino vlakno celo močnejše od bombaža. Gre za okolju prijazna vlakna, v katera ni treba vnašati kemikalij.

Kozmetika

Navdušena je lahko tudi kozmetična industrija, saj konoplja pomeni eko rešitev namesto številnih umetnih snovi, ki jih vnašamo v mila, šampone, čistila itd. Iz konopljinih semen in olja je namreč mogoče izdelovati mila, razne balzame, čistila in druge izdelke za nego oz. higieno.

Papir

Vesela so lahko tudi naša drevesa in gozdovi, saj je konoplja uporabna tudi za proizvodnjo papirja. Za te namene bi jo lahko uporabljali veliko več in tako prihranili kakšno drevo. Veliko pomembnih pravnih listin naj bilo pisanih prav na papirju iz konoplje.

Energetski vir

Konoplja bi lahko nadomestila tudi velike onesnaževalce okolja. Zanimivo je namreč, da bi lahko konopljo uporabljali kot energetski vir. Prek določenega postopka namreč proizvaja gorivna olja, etan in metan za goriva. Viri navajajo, da je konoplja lahko edina zares eko rešitev kot nadomestilo za fosilna goriva.

Kot zanimivost velja omeniti, da lahko iz konoplje izdelamo tudi avtomobilske komponente. Najbolj znan primer je avtomobilska karoserija Henryja Forda iz leta 1941, ki jo je izdelal iz zmesi konopljinih vlaken in plastike. Ta je bila precej manj občutljiva na trke.