Ajaypal Banga, novi predsednik Svetovne banke, je na tradicionalnem letnem srečanju, ki je letos potekalo v Maroku, precej jasno izrazil svoje neodobravanje izdatnega subvencioniranja industrij, ki spadajo med glavne krivce za ekstremno onesnaževanje in neobvladljive izpuste toplogrednih plinov. Posebno problematično se mu zdi podpiranje industrije fosilnih goriv in živinoreje. Meni, da je precej bolj smiselno, da se enormne subvencije, ki se trenutno namenjajo ohranjanju teh industrij, preusmerijo v spodbujanje okolju prijaznejših dejavnosti. Svetovna banka sicer ne more neposredno vplivati na odločitve vlad, vendar gre za organizacijo, ki ima zelo veliko moč. Številni strokovnjaki tako menijo, da so besede Ajaypala Bange znanilec pomembnih sprememb.
Politiki ne želijo razjeziti volilne baze, zato se temi raje izognejo
Na srečanju, ki ga je Svetovna banka v Marakešu organizirala skupaj z Mednarodnim finančnim skladom, je novi predsednik, ki je junija letos začel svoj petletni mandat, zbranim postregel s konkretnimi številkami. Kot je navedel, vlade po svetu za subvencioniranje fosilne industrije, živinoreje in ribolova trenutno namenjajo kar 1,25 bilijona ameriških dolarjev. Ajaypal Banga je sicer poudaril, da se ne zavzema za popolno oziroma takojšnjo ukinitev tovrstnih subvencij, vendar je prepričan, da so trenutno v igri bistveno previsoki zneski. Zaveda se sicer, da gre za zelo občutljivo temo, ki se ji želijo številni politiki za vsako ceno izogniti, saj se bojijo, da bi lahko zaradi tega na volitvah izgubili precej glasov, vendar meni, da ni več časa za sprenevedanje. Podnebna kriza postaja vedno očitnejša in obsežno subvencioniranje industrij oziroma dejavnosti, ki nosijo velik del krivde za globalno segrevanje, je nevzdržno.
Subvencije naj bi v največji meri koristile bogatim
Kot je navedeno v poročilu Mednarodnega finančnega sklada iz leta 2021, vlade po svetu samo za subvencioniranje industrije fosilnih goriv letno namenijo skoraj pol bilijona evrov. Del tega denarja je sicer namenjen zagotavljanju dostopnih cen goriva, kar pomeni, da je subvencioniranje »problematičnih industrij« deloma koristno tudi na navadne državljane. Toda glede na zadnje poročilo Svetovne banke je prepričanje, da so subvencije nujne, saj zagotavljajo višji standard življenja običajnim državljanom, zmotno. V poročilu lahko namreč zasledimo podatek, da večina subvencij, namenjenih »umazanim industrijam«, koristi predvsem najbogatejšemu sloju.
Namesto kratkotrajnih rešitev so potrebne strukturne spremembe
Tudi pri Mednarodni agenciji za energijo se strinjajo, da subvencioniranje industrij ni učinkovita metoda za pomoč potrošnikom. Prepričani so, da bi bilo precej bolj smiselno, da vlade denar vložijo v strukturne spremembe, ki bi zmanjšale povpraševanje po fosilnih gorivih, namesto da čakajo, da cene drastično poskočijo, nato pa se panično odzovejo in zapravijo ogromno denarja za rešitve z zelo kratkim rokom trajanja.
(Pre)nizke cene fosilnih goriv kot ovira za obnovljive vire?
V poročilu Svetovne banke, objavljenem junija letos, lahko preberemo, da bi bila cena fosilnih goriv celo višja od cen na prostem trgu pred vladnimi intervencijami, če bi pri izračunu upoštevali negativen vpliv na okolje (onesnaževanje zraka, globalno segrevanje itn.). Poleg tega pa zaradi izdatnega financiranja industrije fosilnih goriv alternative, ki temeljijo na izrabi obnovljivih virov, pogosto težko tekmujejo s fosilnimi gorivi.
Živinoreja ni tako nedolžna, kot se morda zdi na prvi pogled
V primerjavi z industrijo fosilnih goriv se zdi živinoreja morda precej nedolžna, toda upoštevati je treba, da gre za drugega največjega krivca za podnebne spremembe. Tako se zdi razumljivo, da je Ajaypal Banga zelo kritičen tudi do visokih subvencij, ki se namenjajo tej panogi.