Rudnike pogosto povezujemo z »umazano energijo«. Tovrstna percepcija je bila v preteklosti v veliki meri upravičena, vendar so lahko rudniki danes tudi priložnost za pridobivanje okolju prijazne energije, ki ne prispeva h globalnemu segrevanju.
Evropska mesta, ki so bila nekoč znana po rudarstvu, se počasi usmerjajo k bolj ekološkim praksam, pri čemer pa so še vedno v ospredju rudniki. Prebivalci teh mest odkrivajo, da so lahko zapuščeni rudniki vir vse prej kot zanemarljive količine energije. V vodi, ki pogosto preplavi neobratujoče rudnike, je bil namreč odkrit potencial za pridobivanje »zelene energije«, ki je lahko med drugim zelo uporabna pri ogrevanju.
Nekdanje rudarsko mesto Gateshead na severovzhodu Anglije, ki je bil nekoč središče industrijske revolucije, je eden izmed najboljših primerov uspešnega izkoriščanja potenciala zapuščenih rudnikov, ki so v preteklosti zagotavljali delo velikemu številu lokalnega prebivalstva. Topla voda, ki je napolnila neobratujoče rove, zagotavlja energijo za ogrevanje več sto domov in poslovnih objektov.
V nekdanjih britanskih rudnikih naj bi se skrivali dve milijardi m3 tople vode
V preteklosti je bilo rudarstvo v Veliki Britaniji izjemno pomembna panoga, nato pa so se začeli na začetku 70. let prejšnjega stoletja britanski rudniki zapirati kot po tekočem traku. Leta 1920 je bilo v rudarski industriji zaposlenih skoraj 1,2 milijona Britancev, leta 2015, torej manj kot 100 let kasneje, pa samo še približno 2000. Številni rudniki so samevali tudi po več desetletij, preden se je začel odkrivati njihov potencial pri prehodu k obnovljivi energiji.
Zapuščene rudnike je postopoma preplavljala voda, ki se je v rovih segrevala. Strokovnjaki ocenjujejo, da se v neobratujočih britanskih rudnikih danes skrivata kar približno 2 milijardi kubičnih metrov tople vode in da gre za enega izmed največjih neizkoriščenih virov zelene energije, posebno ker se rovi razprostirajo neposredno pod domovi več milijonov Britancev.
Ne le da lahko topla voda, ki napolnjuje rove, zagotovi okolju prijazno energijo za ogrevanje teh domov, ampak lahko izkoriščanje te energije vsaj delno pomaga tudi pri spopadanju z brezposelnostjo. Za številna mesta, ki so nekdaj slovela po rudarstvu, je namreč še vedno značilna visoka stopnja brezposelnosti v kombinaciji z »begom možganov«. Ker je bil velik delež prebivalstva zaposlen v rudniku, ni bilo potrebe po ustvarjanju novih delovnih mest. Zaprtja rudnikov so nato povzročila precejšnjo krizo, katere posledice se marsikje čutijo tudi več desetletij po zaprtju zadnjih rovov.
Princip izkoriščanja tople vode iz rudniških rovov v osnovi precej preprost
Globlje ko gremo, do toplejše vode lahko pridemo. Tisoč metrov pod zemljo lahko tako naletimo na vodo, katere temperatura je kar približno 45 stopinj Celzija. Ta voda sicer pogosto vsebuje strupene snovi, kar pa ne pomeni, da je neuporabna. Če se izvrtajo dovolj globoke vrtine, lahko segreta voda izbruhne na površje, nato pa jo je mogoče s pomočjo toplotnih črpalk in stiskalnikov segreti na višjo temperaturo.
Na koncu se voda, ki je bila segreta na ustrezno temperaturo, preusmeri v ogrevalni sistem. Tako lahko doseže številna gospodinjstva in poslovne objekte. Ko se toplota izrabi, se lahko voda usmeri nazaj v rudnike, kjer se ponovno segreje, cikel pa se nato ponovi.
Uspešnost pridobivanja energije ni odvisna od vremena in letnega časa
Ena izmed pomembnih prednosti vode iz rudnikov je, da gre za obnovljivi vir energije, ki ni odvisen od letnega časa oziroma od vremena. Na temperaturo vode globoko pod zemljo ne vplivajo zunanje temperature oziroma temperature zraka na površju. Segreta voda ni uporabna samo pri ogrevanju prostorov, ampak se lahko med drugim uporabi tudi kot vir energije za hlajenje domov in poslovnih objektov v vročih poletnih mesecih.
Projekt, ki je bil v Gatesheadu zagnan marca letos, je hitro postal eden izmed največjih tovrstnih projektov v Evropi. Mestne oblasti so za vzpostavitev infrastrukture, ki je bila potrebna za začetek izkoriščanja tople vode iz rudniških rovov, pridobile državna sredstva. Količina energije, ki jo zagotavlja voda iz zapuščenih rovov, trenutno zadostuje za ogrevanje 350 domov, fakultete, galerije, več poslovnih objektov in velike tovarne.
Začetek izkoriščanja vode iz rudnikov konec 80. let prejšnjega stoletja
Prva elektrarna, ki izkorišča vodo iz rudniških rovov, je bila zagnana že leta 2008, in sicer v nizozemskem mestu Heerlen. Danes z energijo oskrbuje skupno 500 domov in poslovnih objektov. Po zagonu elektrarne se je ogljični odtis objektov pri ogrevanju zmanjšal za skoraj dve tretjini. Še pred vzpostavitvijo prve elektrarne, ki deluje s pomočjo vode iz zapuščenih rudnikov, pa so začeli toplo vodo iz rovov izkoriščati v rudarski skupnosti Springhill v kanadski provinci Nova Škotska, in to že proti koncu 80. let prejšnjega stoletja.