Katja Tratnik, vedno nasmejana voditeljica, ki nas s televizijskih zaslonov pozdravlja že osemindvajset let, je letos začutila, da je prišel čas za spremembo. V obdobju zadnjih petih let je zanjo namreč prišlo obdobje, ko zaradi izgorelosti, h kateri je poleg redne službe veliko prispevalo tudi zgodnje jutranje vstajanje zaradi oddaje Dobro jutro, ni imela energije za nič drugega kot za dihati in živeti: »Narejena sem tako, da moram priti do roba. Tako sem živela pet let in je šlo, ker sem potem spala cele vikende, po končani sezoni letos pa se je vse zgrnilo name. Vsak mesec sem bila pri zdravniku, na antibiotikih. Tako res nisem mogla več.« V novi vlogi voditeljice popoldanske oddaje Dan, ki ji omogoča več spanca, zdaj znova žari in pravi, da delo spet opravlja z užitkom. V življenju si že dolgo ne nalaga več bremen in se skuša zabavati, saj z dobro voljo vse laže teče. Takšna je bila tudi na našem srečanju – nagajiva, iskriva in, kot se je med žongliranjem z vabljivimi kakiji poimenovala sama, kot en velik otrok.
Oddaja Dan dokazuje, da ljudi ne zanimajo le negativne novice. Kako ste zadovoljni z odzivom gledalcev?
Katja Tratnik: Oddajo pripravljamo dober mesec in odziv je zelo pozitiven. Zdi se mi, da je ljudem všeč predvsem, da imajo tudi popoldne možnost ogleda česa drugega kot nanizank. Pri izbiri zgodb se ne omejujemo, iščemo zgodbe s pozitivnim sporočilom, ki bi ga radi delili z našimi gledalci.
Čeprav ste imeli zadnji intervju za revijo Bodi eko pred tremi leti, ste zdaj videti vsaj tri leta mlajši kot takrat. V vlogi voditeljice oddaje Dan kar žarite. Od kod ta sprememba?
Katja Tratnik: Hvala lepa za kompliment. Komercialna televizija in popoldanski program morda malce več dopuščata kot nacionalna televizija. Osebnostno se nisem popolnoma nič spremenila. Je pa verjetno res prišel čas za menjavo okolja, ki je prineslo novo energijo in nove odnose z drugimi ljudmi. Tudi zdaj sem obkrožena z mlajšimi ljudmi, ki me še dodatno napolnijo s to pozitivno, svežo energijo. Všeč mi je tudi sama oddaja in pri njenem ustvarjanju se dobro počutim, tako je verjetno tudi to razlog, da sem videti še bolj mladostno.
Zaradi napornega delavnika, ko ste vsa ta leta združevali dve jutranji službi, ste si v zadnjem času nakopali kar nekaj zdravstvenih težav, kot ste že povedali, tudi zato ste se odločili, da boste zapustili Dobro jutro in sprejeli vodenje oddaje Dan, ki je na sporedu popoldne, zato se lahko bolje naspite.
Res sem bila izgorela. V resnici me je telo na to opozarjalo že dlje časa. Pri tem nisem osamljen primer, tako je verjetno tudi pri drugih, ki se soočajo s tem ali pa celo resneje zbolijo. Preprosto morala sem narediti spremembo, čeprav to res ni bila lahka odločitev. Sem izjemno lojalna, oddajo Dobro jutro in sodelavce sem zelo težko zapustila. A mi zdaj ni žal. Ni me strah sprememb, čeprav dolgo časa potrebujem za določene odločitve, jih jemljem kot priložnosti za učenje in spoznavanje novih ljudi. Ko se enkrat odločim, se ne oziram več nazaj, če je bila odločitev prava.
Odločila sem se za to pot in po njej bom hodila naprej, dokler pač bom. Nikoli si nisem določila, do kdaj bom delala na televiziji, in to delo preprosto obožujem. Še vedno mi je všeč, zato vztrajam. Ko po petih dneh pridem na televizijo, sem neverjetno navdušena, da sem spet nazaj. Po tridesetih letih se še nisem naveličala televizije in še vedno uživam v svojem delu. Zdaj sem res bolj naspana, saj je neverjetna razlika, če namesto ob dveh ponoči, kot sem vstajala prej, dan začneš ob pol šestih. Od nekdaj veliko delam, če ne bi počela tega, bi pa kaj drugega. Ne predstavljam si, da bi bila vsak dan po 4. uri popoldan doma.
Zakaj se niste ustavili že prej? Zakaj se kljub vsem opozorilom še vedno tako težko ustavimo in zase poskrbimo, preden nas doletijo zdravstvene težave?
Očitno sem narejena tako, da moram priti do roba. Tako sem živela pet let in je nekako šlo, telo je zdržalo, ker sem potem spala cele vikende. Letos po končani sezoni pa se je vse zgrnilo name. Vsak mesec sem bila pri zdravniku, na antibiotikih. Tako res nisem mogla več naprej. Počutila sem se prazno, seveda je bila prisotna velika odgovornosti do dela, v studiu sem še vedno uživala, a mi je bilo jasno, da to ni to. Nisem več čutila tistega prijetnega vznemirjenja, ki je bilo prisotno vedno, kadar sem prišla na televizijo.
Sami ste bili delavni in aktivni od nekdaj. Bili ste mlada mamica s službo in še študirali ste. Kako vam je uspelo vse to in kako se počutite zdaj, čutite, da imate zdaj manj energije?
Verjetno sem takšna po značaju. Takrat nisem hodila po diskotekah in v nočnem žuranju nisem videla smisla. Vedno me je zanimalo ogromno stvari in zato sem tudi veliko stvari počela. Obdobje zadnjih petih let je bilo edino obdobje v mojem življenju, ko res nisem imela energije za nič drugega kot za dihati in živeti. Nič ni bilo od mene. Popolnoma sem zanemarila družabno življenje, obisk kina, gledališč. Saj je jasno, da ti energija z leti pada, ampak jaz imam še vedno ogromno želje za spoznavanje stvari, ki me zanimajo. Za stvari, ki me ne zanimajo, pa ne porabim niti enega atoma energije.
Načeloma dobro vem, kaj mi je všeč in kaj ne. Nimam pretiranih želja v življenju. Ne sanjam, kaj vse bom dosegla, saj se mi zdijo te sanje pravzaprav malo nevarne. Bolj pomembno se mi zdi, da veš, kaj ti je všeč in kaj ne oziroma česa si želiš in česa ne. Če imaš veliko želja, ki se ti ne uresničijo, te lahko pahnejo v nezadovoljstvo in nesrečo. Sama sem čisto zadovoljna tako, kot zdaj živim, vsak dan je dober in počnem to, kar me veseli, in nisem nesrečna ali zagrenjena, ker bi v življenju ne vem kaj vse pogrešala. Nimam pa želja, da bi eno leto delala kot nora, da bi si potem lahko privoščila neko sanjsko dopustniško lokacijo. Jaz tako ne funkcioniram.
Kaj pa najraje počnete zase? Ko imate nekaj časa?
Berem, gledam televizijo, spim. Ne nalagam si več bremen. Če sem zaspana ob petih popoldne, bom zaspala na kavču in se ne bom žrla, da to mogoče ni najboljše, kar bi lahko naredila to popoldne.
Kako zdaj poskrbite zase? Nekoč ste dejali, da radi jeste in da vas rešuje hiter metabolizem. Ste po določenih letih spremenili način prehrane in življenja?
Recimo, da kar precej pazim na to, kaj jem, in sem ozaveščena na tem področju. Moj vsakdan sicer ni zelo zdrav, če se pa le da, pa poskrbim za zdravo prehrano. Vsak dan si naredim vodo in limono, občasno kakšen ingver, jeseni spijem več čajev, ki jih kupim pri zeliščarjih. Veliko pojem sadja in zelenjave. Tudi v trgovini zadnjih nekaj let preberem, kaj piše na deklaracijah, in izbiram živila z lokalnih kmetij. Med izberem pri čebelarju, bolj zdrav kruh kupujem, tudi zelenjavo grem iskat na kmetijo, vsake toliko posadim tudi kaj doma. Ne jem mastnega mesa, pa ne zato, ker ne bi bilo zdravo, preprosto mastnega ne maram. Saj ne, da se izogibam maščobam, ampak kupim domačo svinjsko mast, na kateri spečem npr. jajca. Sladkorja pa praktično ne uporabljam, zadnjič sem morala kupiti sladkor v vrečkah, če kdo pri meni želi kavo s sladkorjem, da mu lahko postrežem.
Nekoč ste se navduševali nad vrtnarjenjem in ste imeli svoj vrtiček. Ta še uspeva ali ste vmes pozabili nanj?
Navdušenje nad vrtnarjenjem me nikoli ne mine, samo izvedba malo peša. Za vrtnarjenje je seveda dobro, če si več doma, z vrtom se je pač treba ukvarjati. Jaz pa odidem od doma že zjutraj in se vrnem pozno popoldan ali zvečer. Ko je prišel kak prost vikend, sem se vsa navdušena odločila, da se grem malo vrtnarko, najprej pa sem morala ugotoviti, kaj je plevel in kaj ni. Sem mestno dete z malo podlage Jezerskega, a imam veliko željo, da bi imela čudovit vrt. Da ne bo pomote, imam celo visoke grede, a na njih letos raste vse mogoče. Imam tihožitje divjih rastlin. (smeh)
Radi kdaj kaj časa namenite tudi naravi?
Zelo rada imam naravo, velikokrat grem na desetkilometrski sprehod. Obožujem hojo, ne maram pa hoje v hrib. Na kakšnem nizkem hribčku me lahko srečate, v gorah pa ne. Vem, da višje ko greš, lepši razgled imaš, a to ni zame. Rada imam morje, čeprav, če sem čisto iskrena, nisem bila že tri leta na dopustu, saj sem ga večino porabila za oddajo Dobro jutro.
Ste izjemno nasmejana in pozitivna oseba. Kako poskrbite za dobro voljo, čeprav vam ostaja tako malo časa?
Po značaju sem večni optimist. V življenju se skušam zabavati, čeprav pridejo tudi dnevi, ko sem zelo mirna in si želim biti sama. A takih trenutkov je malo. Včasih imajo ljudje napačno predstavo o meni, češ, ta je neresna, ker se veliko smejim, šalim. A vse, kar delam, delam resno in odgovorno. Svoje delo opravljam skrbno, se nanj dobro pripravim, mislim pa, da ni treba, da smo pri tem videti, kot da bi šli na pogreb. Če si dobre volje, vse laže teče, energija je boljša, bolj ustvarjalen si lahko, odnosi med sodelavci so bolj sproščeni. Potem lahko rečeš, da z veseljem hodiš v službo.
Preberite tudi:
- Anita Ogulin: »Živeti za druge je v mojih genih.«
- Darja Lovšin: To je razlog, da sumo borci ne dobijo diabetesa
- Maja Blagovič: Všeč mi je vse, kar diši po domačem
