Kalijev jodid je v zadnjih tednih precej iskana snov. Močno se je močno povečalo povpraševanje po njem – še posebej v Evropi oziroma na Poljskem, Češkem in v Bolgariji, pa tudi na Finskem. Praviloma gre torej za države v bližini Rusije, ki bi jih lahko morebitna jedrska vojna najbolj prizadela, vendar so začeli jod panično kupovati celo nekateri Američani. Zaloge v številnih lekarnah so tako pošle, podobno pa velja tudi za zaloge številnih spletnih ponudnikov, ki se počasi, vendar vztrajno zmanjšujejo. Tako ni presenetljivo, da jod dosega rekordno visoke cene. Ali je kopičenje joda zares smiselno? Kako natančno nam lahko ta mineral pomaga, če bi resnično izbruhnila jedrska vojna?
Neradioaktivni kalijev jodid kot zaščita pred radioaktivnim jodom
Jod se običajno prodaja v obliki kalijevega jodida. Gre namreč za stabilno, tj. neradioaktivno obliko joda, ki je eden od ključnih mineralov za dobro zdravje. Še posebej pomemben je za zdravo ščitnico, posledično pa za številne procese, ki so odvisni od normalnega delovanja ščitnice. Pomanjkanje joda lahko med drugim vpliva na upočasnjen metabolizem, pri otrocih pa lahko privede do upočasnjene rasti in celo do resnejših kognitivnih okvar. Naše telo joda ne more proizvajati samo, zato mu ga moramo priskrbeti. Samo s hrano praviloma težko pokrijemo potrebe telesa po jodu. Prav zato se je začel jod sistematično dodajati soli, kar je občutno zajezilo pomanjkanje.
Seveda pa so na voljo tudi prehranska dopolnila. Toda kako natančno nas lahko jod zaščiti, če se znajdemo sredi jedrske vojne oziroma jedrske katastrofe? Po jedrskem napadu se lahko v zrak sprosti precejšnja količina radioaktivnega joda, ki lahko nato vstopi v telo, kar bi bilo seveda zelo nevarno. Dodaten vnos joda se zdi na prvi pogled nesmiseln, toda neradioaktivna oblika lahko vsaj deloma nevtralizira negativne učinke. Pri tem je zelo pomemben čas zaužitja. Za osnovno zaščito moramo neradioaktivni jod, npr. v obliki kalijeva jodida, uporabiti neposredno pred izpostavljenostjo radioaktivnemu jodu – ali nemudoma po izpostavitvi.
Osnovna zaščita s pomočjo ustvarjanja »blokade«
Naša ščitnica seveda ni »vreča brez dna«. Čeprav je jod nujen za njeno normalno delovanje, ne more absorbirati zelo velikih količin tega minerala v kratkem časovnem intervalu. Če torej ščitnico »napolnimo« s kalijevim jodidom, je možnost za to, da bo absorbirala radioaktivni jod, precej manjša. Kalijev jodid lahko torej učinkuje kot nekakšna blokada, ki prepreči vdor radioaktivnega joda, s tem pa poškodbe, ki bi bile lahko zelo nevarne. Ena tableta praviloma zadošča za približno 24 ur osnovne zaščite.
Radioaktivni jod poveča nevarnost za raka ščitnice, predvsem pri otrocih
Ena od največjih dolgoročnih nevarnosti, povezanih z izpostavljenostjo radioaktivnemu sevanju, je nevarnost za raka ščitnice. Nevarnost je še posebej visoka pri otrocih. To se je potrdilo tudi ob jedrski katastrofi v Černobilu, ki se je zgodila leta 1986. V letih, ki so sledila, so namreč v Belorusiji, Rusiji in Ukrajini beležili izjemno visoko število primerov raka ščitnice pri otrocih. Podoben trend je bilo mogoče zaznati tudi po jedrski katastrofi v Fukušimi leta 2011.
Ali je smiselna preventivna uporaba joda?
Upoštevati morate, da jod oziroma kalijev jodid ni vsemogočen. Čeprav lahko poskrbi za osnovno zaščito, to še ne pomeni, da lahko našo ščitnico povsem obvaruje pred nevarnostjo radioaktivnega joda. Seveda pa je radioaktivno sevanje povezano še s številnimi drugimi nevarnostmi, na katere neradioaktivni jod ne more vplivati niti v teoriji. Panično ustvarjanje zalog joda se zdi torej nesmiselno. Še precej bolj nesmiselno pa je preventivno dodajanje joda, čeprav vaše telo ne potrebuje povečanega vnosa. Kot omenjeno, je zelo pomemben čas zaužitja. Tako ni mogoče računati na dolgoročno zaščito. Poleg tega pa morate upoštevati, da lahko čezmeren vnos joda privede do zelo neprijetnih stranskih učinkov, možne pa so celo poškodbe srca in ledvic, zato se je nujno pred uporabo posvetovati s strokovnjaki.