Buče so pravi simbol poznega poletja. Na vrtu bujno rastejo in obetajo bogato letino, a prav v času, ko plodovi začenjajo zoriti, lahko pridelovalce preseneti težava – avgustovska plesen na listih. Ta bolezen se pogosto pojavi v toplem in vlažnem vremenu, značilnem za konec poletja, in lahko v zelo kratkem času uniči liste, oslabi rastlino ter močno zmanjša pridelek.
Da se temu izognemo, je treba buče pravočasno zaščititi. V nadaljevanju bomo podrobno razložili, zakaj plesen nastane, kako jo prepoznamo in predvsem, katere preventivne ukrepe ter naravne rešitve lahko uporabimo, da rastline ohranimo zdrave do žetve.
Zakaj avgust prinaša težave z bučnimi rastlinami?
Avgust je za buče kritičen mesec, saj se takrat srečajo trije neugodni dejavniki:
- Toplo vreme čez dan, pogosto nad 25 °C.
- Nočna vlaga in rosa, ki listje dolgo časa ohranja mokro.
- Gost nasad buč, kjer zrak slabo kroži in vlaga zastaja.
V takšnih razmerah se plesni, kot sta pepelasta plesen (Erysiphe cichoracearum) in peronospora (Pseudoperonospora cubensis), razmnožujejo s svetlobno hitrostjo. Če ne ukrepamo, lahko v nekaj tednih izgubimo velik del listne mase, kar pomeni, da se plodovi ne bodo več pravilno razvijali.
Kako prepoznamo avgustovsko plesen?
Za vrtičkarje je ključno, da znake bolezni opazijo čim prej.
Značilni simptomi pepelaste plesni:
- belkasta, praškasta prevleka na zgornji strani listov,
- listi se zvijajo in sušijo,
- rastlina kljub temu še nekaj časa tvori plodove, vendar so ti manjši.
Simptomi peronospore:
- rumenkaste pege na zgornji strani listov,
- sivo-vijoličast micelij na spodnji strani,
- listi hitro propadajo, plodovi se slabše razvijajo.
Razlikovanje bolezni je pomembno, ker so preventivni ukrepi podobni, vendar se učinkovitost zaščite razlikuje.
Preventiva – ključ do zdravih buč
Najboljši način za zaščito buč pred plesnijo je preventiva. Če rastline gojimo v optimalnih razmerah, bodo bolj odporne.
1. Pravilna razdalja pri sajenju
Buče potrebujejo veliko prostora – med posameznimi sadikami pustimo vsaj 1,5–2 metra. Tako zagotovimo dobro kroženje zraka.
2. Zalivanje pri tleh
Namesto da rastline škropimo po listih, jih zalivamo neposredno pri koreninah. Kapljični sistem ali namakalne cevi so odlična rešitev.
3. Redno odstranjevanje okuženih listov
Če se na enem listu pojavijo znaki plesni, ga takoj odstranimo in odnesemo z vrta. Nikoli ga ne kompostiramo, saj se spore širijo naprej.
4. Kolobarjenje
Na isto mesto ne sadimo buč in drugih bučevk (bučke, kumare) vsaj tri leta. Tako zmanjšamo prisotnost spor v tleh.
5. Naravni izvlečki in pripravki
Že preventivno lahko rastline škropimo z naravnimi pripravki, ki krepijo njihovo odpornost.
Naravni pripravki proti plesni
Čeprav na trgu obstajajo kemični fungicidi, se marsikateri vrtičkar raje odloči za naravne rešitve, ki ne obremenjujejo okolja in plodov.
Čaj iz preslice
Preslica vsebuje veliko silicija, ki krepi celične stene rastlin.
- 100 g sveže preslice kuhamo 30 minut v litru vode.
- Razredčimo v razmerju 1:5 in poškropimo rastline vsakih 7–10 dni.
Soda bikarbona
Spremeni pH na površini listov, zaradi česar plesen težje preživi.
- 1 čajna žlička sode na liter vode, dodamo nekaj kapljic naravnega mila.
- Škropimo liste na obeh straneh vsakih 7 dni.
Mleko
Mleko (posebej sirotka) vsebuje beljakovine, ki v stiku s sončno svetlobo ustvarijo protiglivični učinek.
- Razredčimo v razmerju 1:10 z vodo.
- Uporabljamo v sončnem vremenu, da se listi hitro posušijo.
Česenov izvleček
Česen vsebuje žveplove spojine, ki delujejo fungicidno.
- 50 g nasekljanega česna prelijemo z litrom vode, pustimo čez noč, precedimo.
- Uporabimo nerazredčeno kot naravni sprej.
Kaj pa, če se plesen že razširi?
Če bolezen napreduje, rastline ne smemo pustiti brez nadzora. V tem primeru kombiniramo odstranjevanje najbolj prizadetih listov in redno škropljenje z naravnimi pripravki. Včasih lahko z njimi podaljšamo življenjsko dobo rastline za več tednov, kar pomeni, da plodovi uspešno dozorijo.
V hujših primerih je smiselno uporabiti ekološko dovoljena sredstva na osnovi bakra ali žvepla. Ta so dovoljena v ekološki pridelavi, vendar z njimi ne pretiravamo, saj se lahko kopičijo v tleh.
Katere sorte so bolj odporne?
Pri bučah in bučkah obstajajo sorte, ki so naravno bolj odporne proti plesnim. Pri izbiri semena je zato priporočljivo preveriti oznake »odporna proti pepelasti plesni« ali »primerna za ekološko pridelavo«.
Med odpornejšimi so pogosto:
- hibridne bučke tipa Partenon,
- muškatne buče, ki so robustnejše,
- stare lokalne sorte, ki so se prilagodile na domače podnebje.
Jesenska priprava vrta
Ko buče obiramo, je pomembno, da okužene rastlinske dele odstranimo in jih ne pustimo na gredi. Jesensko čiščenje prepreči, da bi spore prezimile in povzročile težave naslednje leto. Dobro je tudi, da gredo pognojimo s kompostom in jo pripravimo za kolobar.
Preberite še:
- To morate narediti takoj, ko oberete bučke, da bodo čim dlje sveže in hrustljave
- Hokaido buče: 4 triki, kako prepoznati pravi čas za pobiranje
