DomovVrt & VrtnarjenjeTako boste zaščitili paradižnik pred pozno poletno plesnijo

Tako boste zaščitili paradižnik pred pozno poletno plesnijo

Paradižnik je ena najbolj občutljivih vrtnih rastlin na bolezni. Med najnevarnejšimi je pozna poletna plesen, ki lahko v nekaj dneh uniči celoten pridelek. Ker se najpogosteje pojavi v toplem in vlažnem vremenu ob koncu poletja, je pomembno, da jo prepoznamo pravočasno in ukrepamo preventivno.

Kaj je pozna poletna plesen?

Pozna poletna plesen pri paradižniku je bolezen, ki jo povzroča gliva Phytophthora infestans. Ta patogen je isti povzročitelj, ki napada tudi krompir (krompirjeva plesen), zato se bolezen lahko hitro širi med rastlinami obeh vrst. Spore plesni se zlahka prenašajo z vetrom in dežnimi kapljicami, zato se ob ugodnih vremenskih pogojih razširi skoraj eksponentno.

Zakaj je nevarna?

Pozna plesen se razvija hitro – v nekaj dneh lahko uniči liste, stebla in plodove. Okuženi plodovi postanejo neužitni, listje oveni in odmre, rastlina pa preneha z rastjo in zorenjem. Če je okužba močna, je pogosto nemogoče rešiti rastline, zato je preprečevanje ključnega pomena.

Kako prepoznati prve znake plesni?

  • Na listih: sive ali temno rjave lise, pogosto z belkasto plesnivo obrobo na spodnji strani lista.
  • Na steblih: temne, vodene proge, ki se širijo vzdolž stebla.
  • Na plodovih: rjave, trde in ugreznjene pege, ki se širijo proti notranjosti.

Ko so simptomi enkrat izraziti, je okužba že napredovala in možnosti zdravljenja so omejene.

Preventiva – najboljša obramba

1. Pravilna razdalja med rastlinami

Paradižnik potrebuje dobro kroženje zraka, da se listje hitreje suši po dežju ali zalivanju. Sadike sadite na razdalji 50–70 cm, odvisno od sorte.

2. Zalivanje pri tleh

Nikoli ne zalivajte po listih, saj vlaga spodbuja razvoj plesni. Najbolje je uporabiti kapljično namakanje ali zalivanje tik ob tleh v jutranjih urah.

3. Odstranjevanje spodnjih listov

Ko se rastline razrastejo, odstranite spodnje liste, ki se dotikajo tal. Tako preprečite, da bi vlaga s tal prenesla spore plesni na rastlino.

4. Sončno mesto

Plesen se razvija počasneje, če so rastline dobro osvetljene in se po dežju hitro osušijo.

5. Kolobarjenje

Ne sadite paradižnika na isto mesto vsako leto. Kolobarite z rastlinami, ki niso občutljive na isto bolezen (npr. stročnice, čebulnice).

Naravna zaščitna sredstva

Čeprav kemični fungicidi lahko učinkovito zaustavijo razvoj plesni, marsikateri vrtnar raje poseže po naravnih sredstvih. Ta delujejo preventivno in so okolju prijaznejša.

Čaj iz preslice

Preslica vsebuje veliko silicija, ki krepi celične stene rastlin in povečuje njihovo odpornost na glivične bolezni.
Priprava: 150 g sveže preslice prelijte z 1 litrom vode, pustite 24 ur, nato kuhajte 30 minut in razredčite v razmerju 1:5 z vodo. Škropite vsakih 7–10 dni.

Soda bikarbona

Soda bikarbona spremeni pH na površini listov, kar zavira rast gliv.
Priprava: 1 žlica sode bikarbone, 1 žlica tekočega mila (brez detergentov) in 4 litre vode. Škropite zgodaj zjutraj ali pozno popoldne.

Sirotka

Sirotka vsebuje naravne bakterije, ki preprečujejo razvoj plesni.
Priprava: sirotko razredčite z vodo v razmerju 1:1 in škropite vsakih 5–7 dni.

Ukrepanje ob prvih znakih

Če opazite začetne simptome:

  1. Odstranite vse okužene liste in jih odnesite iz vrta (ne kompostirajte!).
  2. Povečajte razmik med rastlinami z odstranjevanjem odvečnih listov in poganjkov.
  3. Zaščitite preostale rastline z naravnim fungicidom ali bakrovim pripravkom (bakrove pripravke uporabljajte zmerno in le v skladu z navodili, saj se baker kopiči v tleh).

Napredne metode zaščite

  • Uporaba odpornih sort: izberite sorte, ki so označene kot odporne proti plesni (oznaka »LB« na semenskih vrečkah).
  • Pokrovne konstrukcije: paradižnik gojite pod nadstreškom ali v rastlinjaku, kjer je stik z dežjem minimalen.
  • Zastiranje tal: slama, suha trava ali agrotekstil preprečujejo brizganje vode z zemljo na liste.

Najpogostejše napake, ki pospešijo razvoj plesni

  • Preveč goste zasaditve.
  • Zalivanje z močnim curkom po listih v večernih urah.
  • Prepozno odstranjevanje okuženih listov.
  • Ignoriranje prvih znakov bolezni.

Preberite še:

Jolanda Kramar
Jolanda Kramar
Jolanda Kramar je novinarka in publicistka z zanimanjem za zdrav življenjski slog, ekologijo ter domače pripravke, s katerimi si lahko olajšamo življenje in podpramo zdravje. Zanimata pa jo tudi astrologija ter lepota.

NAJNOVEJŠE