Bolečine v spodnjem oz. ledvenem predelu hrbta so težava, s katero se vsaj občasno srečuje marsikatera odrasla oseba. Tako kot vsaka bolečina so znak neravnovesja, znak da je v našemu telesu nekaj narobe, in bi morale biti prava motivacija, da naredimo nekaj dobrega zase.
Vzroki so različni
Vzroki, zakaj do teh bolečin pride, so lahko zelo različni. Lahko je poškodba, prehiter gib, nepravilno sedenje, slaba postelja, nepravilno dvigovanje bremen, napačna drža, prevelika telesna teža, vnetje mišice, zdrs medvretenčne ploščice, stres, »zategnjenost« telesa ipd. Nekateri vzroki nastanejo nenadoma, v trenutku, drugi so kompleksnejši in se nabirajo več let.
Zelo pomembno je, da imamo zdravo hrbtenico, kajti vsako hrbtenično vretence je povezano z določenim delom telesa oz. organom. Tako bolečina v hrbtenici dejansko odraža stanje našega telesa in z odpravljanjem bolečin v hrbtenici delujemo tudi na druge dele telesa.
Hrbtenica je sestavljena je iz 31 do 35 vretenc, od tega je 5 križnih. Križna vretenca so povezana s predelom debelega črevesa, slepiča, trebuha, zgornjega dela nog, spolnimi organi ter s spodnjim delom nog. Težave, zaradi katerih se pojavljajo bolečine v križu oz. na katere bolečine v križu nakazujejo, so tako lahko: krči v nogah, otekanje gležnjev, hladna stopala, išias, lumbago, slaba cirkulacija, zaprtje, driska, vnetje slepiča, težave z mehurjem, težave z menstruacijo, impotenca, boleča kolena ipd.
Bolečina v križu je lahko različna. Lahko je topa ali pa ostra oz. zbadajoča. Lahko je zelo točkovna ali pa pokriva večji predel, lahko se širi naokoli (npr. po nogi navzdol), lahko je hujša, ko se zbudimo in jo z gibanjem omilimo, lahko je kratkotrajna ali dolgotrajna. Vrsta bolečine nam pogosto nakaže tudi vzrok zanjo. Na primer, bolečina, ki se širi po nogi navzdol, je po vsej verjetnosti znak išiasa. Bolečina, ki jo z gibanjem omilimo, pa nakazuje na težave v mišici.
Kako ukrepati, ko pride do bolečin v križu?
Eden izmed prvih ukrepov je nedvomno obisk zdravnika. Predvsem zato, da se ugotovi, za kakšno težavo gre oz. kje je vzrok. Lahko gre namreč za resna težava, ki potrebuje nadaljnjo obravnavo. Zelo veliko pa lahko naredimo tudi sami. V svoje življenje vpeljemo nekaj sprememb, kot so pitje zadostne količine navadne vode, gibanje, sprostitev, dihanje, raztezanje, krepitev, masaža.
Kako si pomagamo sami?
Najboljša je seveda preventiva. Zdravo gibanje in zavestna krepitev mišic spodnjega dela hrbta, kakor tudi trebušnih mišic. Če pa je do bolečin zaradi kakršnega koli vzroka že prišlo, moramo najprej ugotoviti vzrok in ga, če se le da, odpraviti. Nato moramo poskrbeti za to, da bolečina mine. To ne pomeni, da počivamo. Vsaj ne predolgo. Praviloma je gibanje tisto, ki nam bo najbolj pomagalo.
Načinov samopomoči, predvsem preventivnih, je veliko in naše telo nam običajno pove, kaj je zanj najbolje. V fazi bolečine je to lahko gretje bolečega predela ali hlajenje – uporabimo kar se nam zdi bolj smiselno. Predel grejemo, kadar je mišica zakrčena ali nategnjena. Če je mišica vneta, jo hladimo. Pomagamo si lahko tudi z grelnimi oz. hladilnimi mazili.
Preventivni ukrepi
- Masaža. To je nekaj, česar si ne moremo narediti sami, je pa nedvomno eden najboljših preventivnih ukrepov. Sprosti obvretenčne mišice in energetske zastoje ter ponovno vzpostavi ravnovesje in nemoten pretok. Gre z konkreten pristop tako na fizični kot tudi na duhovni ravni.
- Pitje zadostne količine navadne vode. Splošen preventivni ukrep. Zjutraj, ko vstanemo, je najbolje spiti 5 dcl vode, da se lepo prerazporedi po telesu. Do konca dneva pa še 1,5 l. Voda nam marsikaj odplakne.
- Gibanje. Tukaj gre predvsem za to, da se predihamo na svežem zraku, po možnosti v naravnem okolju. Vrsta gibanja: poslušajmo svoje telo in prilagodimo se svojim zmožnostim.
- Razstrupljanje telesa. Splošen preventivni ukrep. Možnosti je veliko, odločimo se za tisto, ki nam je najsprejemljivejša. Pitje gline npr. je že eden izmed načinov, ki naše telo razstrupi, pa še iz našega okolja izhaja.
- Sprostitev. To je lahko tudi sprehod. Ležanje pod krošnjami dreves. Pomembno je, da se zavedamo procesa sproščanja. Ko ležimo ali hodimo, si lahko zamislimo, kako sproščamo vsak posamezen del telesa. Lahko ga prej celo napnemo in potem sprostimo, da se učinka še bolj zavedamo. Opazujmo spremembe.
- Dihanje. Globoko dihanje in poglabljanje vdiha vključimo v proces sproščanja, ko z izdihom telo ali določen telesni del sprostimo. Dihanje vključimo tudi pri raztezanju, in sicer tako, da položaj poglobimo. Naredimo tri globoke vdihe in izdihe ter se še malo bolj raztegnemo, zadržimo ta položaj, ponovno naredimo tri globoke vdihe in izdihe in se skušamo še malce bolj raztegniti.
- Raztezanje. Z raztezanjem dajemo našemu telesu gibčnost in energijski pretok. To je pomembno, saj tako spravimo hranila in kisik v vsako celico. Povežemo ga z dihanjem za poglobitev učinka.
- Krepitev. Poiščemo vaje za krepitev osrednjega dela telesa oz za stabilizatorje trupa. To so namreč mišice, zaradi katerih lahko pokončno hodimo. Veliko teh vaj izvira iz joge, vsekakor pa moramo poiskati take, ki so primerne naši stopnji. Nekaj primerov: mačka, deska, različni zasuki, žoga, superman ipd.
- Pravilna telesna drža. To se nanaša predvsem na dolgotrajno sedenje za računalnikom, gledanje televizije v »čudnih« položajih, ponavljajoči se gibi ipd. Dobre telesne drže ne moremo vzdrževati, če imamo šibke mišice, zato je pomembna tudi njihova krepitev.
Med preventivne ukrepe bi gotovo lahko dodali še uravnoteženo prehrano in še kaj. Skratka, gre za zdrav način življenja, pri čemer pa moramo poseči na vsa področja svojega življenja. V bistvu zgoraj našteti ukrepi niso prav nič posebnega. To je nekaj, kar je nujno vpeljati v našo rutino.
