Išias je zelo razširjena težava, o kateri pa večina ljudi ne ve kaj dosti. Tudi tisti, ki so se z išiasom že srečali, pogosto ne razumejo najbolje, kaj je v ozadju te težave. Tokrat vam zato ponujamo nekaj najpomembnejših informacij o išiasu, o vzrokih zanj in o možnih oblikah zdravljenja oziroma lajšanja simptomov …
Simptomi išiasa in išias kot simptom drugih zdravstvenih težav
Išias bi bilo mogoče strnjeno opisati kot ukleščenje oziroma vnetje ishiadičnega živca. Čeprav mnogi mislijo, da je išias diagnoza, gre v resnici za skupek sorodnih simptomov, ki so lahko povezani z različnimi vzroki oziroma diagnozami. Med možne vzroke, ki lahko privedejo do išiasa, na primer sodita hernija lumbalnega diska ali spinalna stenoza. Eden najbolj tipičnih simptomov, s katerimi se srečujemo pri išiasu, je bolečina, ki se širi navzdol po nogi. Temu simptomi se lahko pridruži še občutek ščemenja, omrtvelosti ali šibkosti noge. Običajno išias prizadene le eno nogo, v določenih primerih pa se lahko simptomi pojavljajo na obeh straneh telesa.
Prizadeti deli telesa in dejavniki tveganja
Pri posameznih ljudeh, ki jih je prizadel išias, lahko prihaja tudi do razlik pri intenzivnosti izraženih simptomov. Intenzivnost je odvisna predvsem od tega, kateri del živca oziroma kateri živčni koren je poškodovan. Mesto, kjer se je pojavila težava, pa vpliva tudi na to, na katerih delih telesa bodo simptomi najbolj izraženi. Včasih se simptomi pojavljajo predvsem na območju stegna oziroma zadnjega dela stegna, spet drugič pa je lahko močno prizadeto tudi stopalo. Možno je sicer, da je hkrati prizadetih več živčnih korenov. Med skupine, pri katerih je verjetnost za išias še posebej visoka, sodijo ljudje s čezmerno telesno težo ter nadpovprečno visoki posamezniki in posameznice. Obenem pa se tveganje za išias povečuje tudi s starostjo.
Išias – prvi korak do okrevanja je pravilna diagnoza
Zdravljenje išiasa mora biti seveda prilagojeno vzroku, zaradi katerega so se težave sploh pojavile. Tako je zelo pomembno, da pridete do prave diagnoze, saj se s tem poveča možnost za uspešnost zdravljenja. Če je postavljena pravilna diagnoza, je običajno uspešnost zdravljenja zelo visoka. Večina ljudi, ki jih je prizadel išias, si opomore v relativno kratkem času in brez dolgoročnih posledic. Včasih lahko bolečina in sorodni simptomi izginejo celo brez posebnega zdravljenja. Običajno sicer okrevanje zahteva 4–6 tednov.
Resnejše oblike išiasa lahko zahtevajo operativni poseg
V večini primerov pri išiasu zadostujejo neinvazivne metode zdravljenja, včasih pa je potreben operativni poseg. To je še posebej pogosto v primeru progresivnih nevroloških simptomov. Čeprav išias praviloma ne velja za nujno zdravstveno težavo, pa je včasih vendarle nujno takojšnje ukrepanje oziroma zdravljenje. Med simptome, ki pričajo o resnejši obliki išiasa, na primer sodijo popolna otopelost noge ter urinska inkontinenca in inkontinenca blata. To so namreč simptomi, ki opozarjajo, da je v ozadju resnejša zdravstvena težava.
Išias in telovadba – da ali ne?
Na prvi pogled bi se sicer lahko zdelo, da je pri išiasu potreben predvsem počitek, vendar pa je večinoma zelo priporočljiva redna telesna aktivnost. Prav gibanje oziroma telovadba lahko namreč pomaga pri mnogih primarnih težavah, ki vodijo do simptomov, značilnih za išias. Seveda pa lahko neustrezni gibi povzročijo več škode kot koristi, zato se morate v primeru težav z išiasom telesne aktivnosti lotiti zelo premišljeno. Priporočljivo je, da se obrnete na strokovnjaka, pri čemer imamo v mislih predvsem fizioterapevta. Ta vam bo pomagal pri oblikovanju programa vadbe, ki bo ustrezal vašim specifičnim težavam.