Kako se izogniti pitju vode iz plastenk?

Vodi, shranjeni v plastenkah, se težko povsem izognemo. Ker je zelo praktična za uporabo, vsakodnevno posegamo po njej. A v embalaži, v kateri je shranjena voda, je lahko prisotnih veliko izjemno škodljivih kemikalij, ki se lahko sproščajo vanjo. Ena od njih je bisfenol A (BFA / BPA), ki negativno vpliva na delovanje možganov, prostate, jeter, ledvic in nastajanje materinega mleka. Poleg tega lahko zmoti delovanje našega hormonskega sistema. S katerimi varnejšimi materiali lahko zamenjamo plastične in česa se je treba držati pri pitju vode iz plastenk?

Najprej poglejte, kaj piše na plastenki

Poglejte, kaj piše na dnu plastenke ali na etiketi, ki je nalepljena na njej. Plastenke, označene z 1 PET/PETE so namenjene samo enkratni uporabi. Pri njih obstaja velika verjetnost, da izpustijo antimon, acetaldehid, BPA in DEHA – potencialno nevarne snovi, ki lahko zmotijo delovanje hormonov v telesu ali povzročijo raka. Plastenka, označena s 3 PVC, v vodo izloča DEHP, strupeno kemikalijo, ki moti delovanje hormonov. V embalaži hitre prehrane ali kavnih skodelicah za enkratno rabo se najpogosteje uporablja polistiren (označen s 6 PS), ki v vodo izloča kancerogeno snov stiren. Plastenke z oznako 7 PC/PLA pa so verjetno najslabši možen izbor, saj so narejene s kemikalijo BPA, ki ob pogosti izpostavljenosti povečuje tveganje za nastanek sladkorne bolezni. Ta snov zelo slabo vpliva tudi na nerojenega otroka, povzroča raka na prsih in na prostati pri moških ter zmanjšuje količino semenske tekočine. Materiali z BPA se veliko uporabljajo za plastenke za dojenčke in pisarniške bidone za vodo.

PREBERITE TUDI

Izognite se tem 5 ključnim napakam pri uporabi zakona privlačnosti, ki vam preprečujejo obilje

Katera plastika je varnejša?

Glejte za plastenkami, ki so označene s trikotnikom, v katerem so zapisane številke 2, 4, 5 ali kratice HDP, HDPE, LDPE ali PP. S temi oznakami so označene plastične mase, ki v vodo ne oddajajo kemikalij. 2 HDP in HDPE sta oznaki za polietilen visoke gostote, ki v vodo najtežje izpušča kemikalije. Najpogosteje se tako embalažo uporablja za plastenke mleka, čistil in šamponov. Prepoznamo jo po tem, da nikoli ni popolnoma prozorna, ampak delno prozorna ali bele barve. Plastika, označena s 5 PP (polipropilen) prav tako ne izpušča kemikalij. Je delno prozorna. Najpogosteje jo najdemo v plastenkah za sirup in lončkih za jogurt. 4 LDPE je polietilen nizke gostote. Čeprav ne izpušča kemikalij v vodo, se skoraj nikoli ne uporablja za plastenke – kvečjemu za plastične vrečke za shranjevanje hrane, plastične folije in nakupovalne vrečke.

S čim je najbolje nadomestiti plastenko?

Svetujemo vam, da vodo prenašate v embalaži iz varnih materialov, ki je primerna za ponovno uporabo. Poleg že omenjene varne plastike (brez BFA), ki v vodo ne oddaja kemikalij, sta primerna materiala še nerjaveče jeklo in steklo. Slednje predstavlja še najboljšo rešitev, saj je inertno (ne reagira in ne absorbira drugih substanc) in kemijsko zelo stabilno. Plastični materiali, ki v vodo izločajo največ organskih spojin, naj bi po ugotovitvah nekaterih neodvisnih strokovnjakov vsebovali okrog 800 različnih kemikalij. Zaskrbljujoče pa je, da pri nadzoru embalirane vode preverjajo zgolj prisotnost 50 do 60 kemikalij. A vedeti morate, da po drugi strani nerjaveče jeklo ali steklo v vodo izločata težke kovine, vendar gre za izjemno nizke količine.

Steklenice iz ekološko prijaznih materialov so izdelane tako, da omogočajo lažje prenašanje in so odporne proti udarcem. Vanje lahko natočimo kar vodo iz pipe – to ne prinaša le zdravstvenih, temveč tudi okoljevarstvene »pluse«. Ustekleničena voda je namreč tudi do 10.000-krat dražja od vode, ki priteče iz pipe, in za isto količino potrebuje vsaj 2000-krat več energije. Za izdelavo litrske plastenke je tako potrebnega kar četrt litra nafte, med delovnim procesom pa se za plastenko, ki bo držala en liter vode, porabijo trije litri vode …

Če se ne morete izogniti vodi v plastični embalaži, se držite tega …

1. Embalažo po uporabi zavrzite in je ne uporabljajte več. Plastika se namreč razgrajuje in če bi v taki embalaži še naprej hranili vodo, bi se vanjo izločale kemikalije iz plastike.
2. Plastenk nikoli ne izpostavljajte segravanju. Ne puščajte jih na soncu ali v avtu na visokih temperaturah in jih ne perite v pomivalnem stroju, saj se plastika ob segrevanju razgrajuje in izloča še več nevarnih kemikalij.
3. Preden jo spijete, preverite, če ima voda vonj po plastiki. Tudi, če je ta vonj komaj zaznaven, vodo takoj zavrzite in je ne pijte.
4. Izogibajte se plastenkam, ki že dalj časa stojijo v trgovini. Ne kupujte plastenk, na katerih se že nabira prah ali na trgovskih policah stojijo že več mesecev.