Vodi, shranjeni v plastenkah, se teลพko povsem izognemo. Ker je zelo praktiฤna za uporabo, vsakodnevno posegamo po njej. A v embalaลพi, v kateri je shranjena voda, je lahko prisotnih veliko izjemno ลกkodljivih kemikalij, ki se lahko sproลกฤajo vanjo. Ena od njih je bisfenol A (BFA / BPA), ki negativno vpliva na delovanje moลพganov, prostate, jeter, ledvic in nastajanje materinega mleka. Poleg tega lahko zmoti delovanje naลกega hormonskega sistema. S katerimi varnejลกimi materiali lahko zamenjamo plastiฤne in ฤesa se je treba drลพati pri pitju vode iz plastenk?

Najprej poglejte, kaj piลกe na plastenki
Poglejte, kaj piลกe na dnu plastenke ali na etiketi, ki je nalepljena na njej. Plastenke, oznaฤene z 1 PET/PETE so namenjene samo enkratni uporabi. Pri njih obstaja velika verjetnost, da izpustijo antimon, acetaldehid, BPA in DEHA โ potencialno nevarne snovi, ki lahko zmotijo delovanje hormonov v telesu ali povzroฤijo raka. Plastenka, oznaฤena s 3 PVC, v vodo izloฤa DEHP, strupeno kemikalijo, ki moti delovanje hormonov. V embalaลพi hitre prehrane ali kavnih skodelicah za enkratno rabo se najpogosteje uporablja polistiren (oznaฤen s 6 PS), ki v vodo izloฤa kancerogeno snov stiren. Plastenke z oznako 7ย PC/PLA pa so verjetno najslabลกi moลพen izbor, saj so narejene s kemikalijo BPA, ki ob pogosti izpostavljenosti poveฤuje tveganje za nastanek sladkorne bolezni. Ta snov zelo slabo vpliva tudi na nerojenega otroka, povzroฤa raka na prsih in na prostati pri moลกkih ter zmanjลกuje koliฤino semenske tekoฤine. Materiali z BPA se veliko uporabljajo za plastenke za dojenฤke in pisarniลกke bidone za vodo.

Katera plastika je varnejลกa?
Glejte za plastenkami, ki so oznaฤene s trikotnikom, v katerem so zapisane ลกtevilke 2, 4, 5 ali kratice HDP, HDPE, LDPE ali PP. S temi oznakami so oznaฤene plastiฤne mase, ki v vodo ne oddajajo kemikalij. 2 HDP in HDPE sta oznaki za polietilen visoke gostote, ki v vodo najteลพje izpuลกฤa kemikalije. Najpogosteje se tako embalaลพo uporablja za plastenke mleka, ฤistil in ลกamponov. Prepoznamo jo po tem, da nikoli ni popolnoma prozorna, ampak delno prozorna ali bele barve. Plastika, oznaฤena s 5 PP (polipropilen) prav tako ne izpuลกฤa kemikalij. Je delno prozorna. Najpogosteje jo najdemo v plastenkah za sirup in lonฤkih za jogurt. 4 LDPE je polietilen nizke gostote. ฤeprav ne izpuลกฤa kemikalij v vodo, se skoraj nikoli ne uporablja za plastenke โ kveฤjemu za plastiฤne vreฤke za shranjevanje hrane, plastiฤne folije in nakupovalne vreฤke.
S ฤim je najbolje nadomestiti plastenko?
Svetujemo vam, da vodo prenaลกate v embalaลพi iz varnih materialov, ki je primerna za ponovno uporabo. Poleg ลพe omenjene varne plastike (brez BFA), ki v vodo ne oddaja kemikalij, sta primerna materiala ลกe nerjaveฤe jeklo in steklo. Slednje predstavlja ลกe najboljลกo reลกitev, saj je inertno (ne reagira in ne absorbira drugih substanc) in kemijsko zelo stabilno. Plastiฤni materiali, ki v vodo izloฤajo najveฤ organskih spojin, naj bi po ugotovitvah nekaterih neodvisnih strokovnjakov vsebovali okrog 800 razliฤnih kemikalij. Zaskrbljujoฤe pa je, da pri nadzoru embalirane vode preverjajo zgolj prisotnost 50 do 60 kemikalij. A vedeti morate, da po drugi strani nerjaveฤe jeklo ali steklo v vodo izloฤata teลพke kovine, vendar gre za izjemno nizke koliฤine.
Steklenice iz ekoloลกko prijaznih materialov so izdelane tako, da omogoฤajo laลพje prenaลกanje in so odporne proti udarcem. Vanje lahko natoฤimo kar vodo iz pipe โ to ne prinaลกa le zdravstvenih, temveฤ tudi okoljevarstvene ยปpluseยซ. Ustekleniฤena voda je namreฤ tudi do 10.000-krat draลพja od vode, ki priteฤe iz pipe, in za isto koliฤino potrebuje vsaj 2000-krat veฤ energije. Za izdelavo litrske plastenke je tako potrebnega kar ฤetrt litra nafte, med delovnim procesom pa se za plastenko, ki bo drลพala en liter vode, porabijo trije litri vode โฆ
ฤe se ne morete izogniti vodi v plastiฤni embalaลพi, se drลพite tega โฆ
- Embalaลพo po uporabi zavrzite in je ne uporabljajte veฤ. Plastika se namreฤ razgrajuje in ฤe bi v taki embalaลพi ลกe naprej hranili vodo, bi se vanjo izloฤale kemikalije iz plastike.
- Plastenk nikoli ne izpostavljajte segravanju. Ne puลกฤajte jih na soncu ali v avtu na visokih temperaturah in jih ne perite v pomivalnem stroju, saj se plastika ob segrevanju razgrajuje in izloฤa ลกe veฤ nevarnih kemikalij.
- Preden jo spijete, preverite, ฤe ima voda vonj po plastiki. Tudi, ฤe je ta vonj komaj zaznaven, vodo takoj zavrzite in je ne pijte.
- Izogibajte se plastenkam, ki ลพe dalj ฤasa stojijo v trgovini. Ne kupujte plastenk, na katerih se ลพe nabira prah ali na trgovskih policah stojijo ลพe veฤ mesecev.

