Kaj se vam poraja v glavi, ko naletite na besedo dieta? Če ste vsaj malo podobni večini, si najverjetneje predstavljate ljudi, ki glodajo korenje, cele dneve jedo solate in gredo spat s praznim trebuhom. Prav tu je zanka, da se večina ljudi težko drži diet in ravno zaradi takih ekstremnih jedilnikov se ljudje še raje vrnejo nazaj k nezdravi hrani in kile jim posledično zrastejo.
Bolj kot boste iz svojega jedilnika želeli odpraviti najljubše kalorične jedi, bolj si jih boste želeli in v vas bo gorela želja, da jih čimprej okusite. Taki občutki potem velikokrat sprožijo prenajedanje. Tudi če ga ne, si res želite tako jesti celo življenje?
Študije kažejo, da 95% ljudi, ki se drži strogih diet in izgubi kilograme, le te tudi v celoti pridobi nazaj, ko enkrat opusti dieto. Zamenjava za vse diete je zmernost pri vseh stvareh. Najprej pri razmišljanju, potem pri hrani.
Kaj naj bi sploh predstavljala zmernost pri hrani?
Zmernost v svoji osnovi, pomeni izogibanje skrajnostim. Gre za iskanje navad, ki bodo ostale na dolgi rok, brez vrtenja v začaranem krogu. Zmernost v praksi pa pomeni, da moramo uravnotežiti prehrano in jo prilagoditi predvsem sebi, svojim željam in prepričanjem.
Odkrijte kdaj ste siti
Če boste jedli raznovrstno hrano, boste pojedli manj.
Samodisciplina
Določitev lastnih omejitev vnaprej, čas in količina obrokov je za lenuhe. Samodisciplina nas pripelje do svobode in ni ravno naša vrlina. Za nekoga, ki se je sposoben držati špartanske diete, še ne pomeni da se je naučil odrekanja in bo to izkušnjo lahko prenesel tudi na druge plati svojega življenja. Brzdanje samega sebe moramo občutiti kot odločitev, ki izhaja iz nas samih, in ne kot zunanjo prisilo in le tako bomo začeli svojo po k uspehu.
Jejte manj in z užitkom
Na začetku se stehtajte, potem pa si pripravljajte manjše obroke, manj kalorične in uživajte v njih.
Pregrehe
Ne bojte se pregreh, v kolikor jih ni preveč in ne imejte slabe vesti, ko jih pojeste.
