Izbor hrane lahko pomembno vpliva na zdravje celotne populacije, zato javna zdravstva mnogih drลพav ลพelijo vplivati na to izbiro.
Za uspeลกno izvedbo sprememb ukoreninjenihย slabih prehrambnih navad je pomembno doloฤiti in razumeti dejavnike, ki vplivajo na izbor hrane.
V prihodnosti naฤrtujejo ลกe bolj natanฤna preuฤevanja vplivov bioloลกkih dejavnikov na izbiro hrane, doloฤitev omejitev, ki zavirajo spremembe prehranjevalnih navad, in vpeljavo modela, po katerem naj bi se te spremembe izvajale.
Na izbiro prehrane, tako kot na vsako drugo kompleksno ฤlovekovo vedenje, vpliva veliko medsebojno prepletih dejavnikov. Kljuฤ, ki spodbudi proces konzumiranja hrane, je predvsem obฤutek lakote ali sitosti, tisto, kar jemo, pa je pogojeno s fizioloลกkimi in prehrambenimi potrebami.
Ostali dejavniki, ki vplivajo na izbiro hrane, so:
- senzorske (organoleptiฤne) lastnosti hrane, kot so okus, vonj in izgled
- druลพbeni, ฤustveni in spoznavni (kognitivni) dejavniki, kot so uลพivanje ali neuลพivanje v doloฤeni hrani, poznavanje vplivov hrane na zdravje, navade, ลพivljenjske izkuลกnje ali spretnosti priprave, osebna prepriฤanja o koristnosti sestavin
- tudi kulturni, religijski in ekonomski dejavniki znatno vplivajo na izbiro hrane. Etniฤna pripadnost, kakor tudi dostopnost in cena hrane vplivajo na prehrano doloฤenega dela prebivalstva.
Navedeni dejavniki kaลพejo na to, da je โzdrava prehranaโ, kakrลกno promovirajo ลกtevilne javnozdravstvene kampanje, samo eden od velikega ลกtevila dejavnikov, ki vplivajo na izbor hrane. V razliฤnih evropskih regijah so izvedli raziskave, s katerimi so ลพeleli ugotoviti staliลกฤe potroลกnikov do hrane, prehrane in zdravja. Raziskovali so pet najmoฤnejลกih dejavnikov, upoลกtevanih pri izbiri hrane, in pokazali so se sledeฤi rezultati:
- pri 74% anketiranih je na izbiro hrane vplivala kvaliteta in sveลพina hrane
- pri 43 % anketiranih je vplivala cena
- pri 38 % anketiranih je vplival okus hrane
- pri 32 % anketiranih je vplivalo prepriฤanje o zdravem prehranjevanju
- pri 29 % anketiranih so na izbiro hrane vplivale prehranjevalne navade v druลพini.
Ugotovljeno je bilo, da ลพenska populacija, starejลกi anketiranci in izobraลพenci smatrajo kot najpomembnejลกega med vidiki prehranjevanja zdravstven vidik. Moลกki populaciji so najpomembnejลกi okus in prehranjevalne navade, medtem ko je bila cena najpomembnejลกi dejavnik pri nezaposlenih in upokojencih.
V isti raziskavi je 80% anketirancev opisalo zdravo prehrano na naฤin, ki ga posredujejo razna sporoฤila o vlogi hrane s strani raznih institucij, ki se ukvarjajo z raziskavami o kvaliteti hrane. Ta poroฤila so kar znatno vplivala na izboljลกanje prehranjevalnih navad.
Zanimivo je dejstvo, da je kar 71% Evropejcev prepriฤanih, da je njihova prehrana uravnoteลพena in zdrava, zato ne ฤutijo potrebe, da bi karkoli menjali.
