Kihanje je povsem naravna reakcija telesa na dražljaje, ki vstopijo v nosno votlino. Gre za zaščitni mehanizem, s katerim telo izloča tujke, kot so prah, alergeni, virusi ali bakterije. Čeprav je kihanje pogosto nezaželeno v določenih družbenih situacijah (na sestankih, v javnem prevozu ipd.), pa zadrževanje kihanja lahko povzroči resne zdravstvene zaplete.
Kaj je kihanje in zakaj do njega pride?
Kihanje je refleksna reakcija, ki se sproži, ko senzorični receptorji v nosni sluznici zaznajo dražljaj. Ta signal po živčnih poteh potuje v možgane, kjer se sproži refleks, ki vključuje:
- nenaden vdih,
- zaprtje glasilk,
- povečanje pritiska v prsnem košu,
- silovit izpih zraka skozi nos in usta.
Kihanje se zgodi v manj kot eni sekundi in zrak lahko pri tem potuje s hitrostjo do 160 km/h. Skupaj z zrakom se izločijo tudi morebitni patogeni, sluz in tujki.
Zakaj ljudje zadržujejo kihanje?
Glavni razlogi so:
- Družbene okoliščine – da ne motimo drugih.
- Zadrževanje estetike – da ne poškropimo okolice.
- Navada – nekateri ljudje si refleksno zatiskajo nos ali stiskajo usta.
- Strah pred okužbo drugih – kar je bilo posebej izrazito med pandemijo COVID-19.
Kaj se zgodi, ko kihanje zadržimo?
Ko zadržimo kihanje, se visok tlak, ki bi sicer izšel skozi nos in usta, usmeri navznoter. To ima lahko številne negativne posledice:
1. Poškodbe bobničev in srednjega ušesa
Zadržano kihanje lahko povzroči povečan tlak v Eustahijevi cevi, kar lahko:
- povzroči pok bobniča,
- vodi do vnetja srednjega ušesa,
- povzroči začasno izgubo sluha.
2. Poškodbe sinusov
Povečan pritisk se lahko prenese tudi v sinuse, kar lahko povzroči:
- bolečino,
- pretrgane drobne žilice,
- krvavitve iz nosu.
3. Poškodbe oči
Redko, a možno: zadrževanje kihanja lahko povzroči zvišan pritisk v očeh, kar vodi do:
- poškodbe krvnih žilic v očesu,
- občutka napetosti in bolečine,
- v skrajnih primerih celo odstop mrežnice.
4. Raztrganje grla ali sapnika
Zadrževanje eksplozivnega izdiha lahko povzroči razpoke v sapniku ali celo raztrganje žrela, kar zahteva nujno medicinsko oskrbo.
Primer iz prakse: leta 2018 je britanski moški doživel raztrganje grla, potem ko je zadržal kihanje tako, da je stisnil nos in zaprl usta. Končal je na bolnišničnem zdravljenju, kjer so mu morali uvesti cevko za hranjenje.
5. Povišan krvni tlak in vpliv na srce
Za trenutek lahko zadrževanje kihanja poveča:
- krvni tlak,
- napetost v prsnem košu,
- obremenitev srca,
- možnost za raztrganje krvnih žil pri posameznikih s srčno-žilnimi težavami.
6. Poškodbe vratnih vretenc ali diskov
Povečan notranji pritisk ob napetem vratu lahko privede do:
- poškodb medvretenčnih diskov,
- napetosti mišic,
- bolečin v vratu in ramenih.
Ali so posledice res tako pogoste?
V večini primerov zadrževanje kihanja ne bo imelo resnih posledic. A če imate:
- vnetja ušes,
- sinusitis,
- oslabljen imunski sistem,
- povišan krvni tlak,
- ali ste že imeli poškodbe glave ali vratu,
… je priporočljivo, da kihanja ne zadržujete.
Kako pravilno kihniti – tudi v javnosti?
Da ne bi širili okužb in hkrati zaščitili sebe, strokovnjaki priporočajo:
- Uporabite papirnati robček – kihnite vanj in ga takoj zavrzite.
- Uporabite komolec – če robčka ni pri roki, kihnite v notranjo stran komolca.
- Obrnite se stran od drugih ljudi.
- Umijte roke po kihanju.
Kihanje in mit o srčnem zastoju
Stari miti pravijo, da srce za trenutek preneha biti, ko kihnemo. Resnica je, da se srčni ritem lahko rahlo spremeni zaradi spremembe v tlaku, vendar srce ne preneha biti. Gre za naravno odzivanje živčnega sistema – in ni nevarno.
Ali lahko pogosto kihanje kaže na bolezen?
Kihanje samo po sebi ni zaskrbljujoče. Če pa traja več dni in ga spremljajo:
- zamašen nos,
- srbeče oči,
- kašelj ali
- povišana telesna temperatura,
… je priporočljivo obiskati zdravnika. Lahko gre za alergije, viroze, gripo ali COVID-19.
Naj bo naravno: ko vas zagrabi kihanje, naj telo naredi, kar zna najbolje – in naj kihne na zdrav način.
Preberite še: To se lahko zgodi, če telefon pogosto uporabljate na stranišču …
