Jesenska vresa ali spomladanska resa?

Ste v tem času opazili, da vam na cvetličnih gredah manjka cvetja, ki bi grede naredilo lepe tudi sedaj, v jeseni, ko večina trajnic odcveti? Sedaj je pravi čas, da izberete v jeseni cvetoče trajnice in jih posadite na grede. Tudi na balkonih bomo počasi morali pospraviti svoje poletne balkonske zasaditve. Da pa le-ta ne bo do pomladi ostal prazen in pust, jih zamenjajte z rastlinami, ki bolje prenašajo nizke temperature.

V vrtnih centrih in vrtnarijah je izbira rastlin v tem času že velika. Med njimi sta tudi jesenska vresa in spomladanska resa. Ju tudi vi zamenjujete? Tako na prvi pogled sta si zares zelo podobni. Kaj ne bi bili, saj sta zelo ozki sorodnici. Obe spadata v ružino resovk – Ericaceae. Družina resovk – Ericaceae je pomembna skupina vrtnih rastlin. Gojimo jih zaradi dolgotrajnega poletnega, jesenskega ali zimskega cvetenja. Sadimo jih na grede s trajnicami, skalnjake, grobove, pa tudi v korita in lonce. Cvetovi so v mnogih barvnih odtenkih, enojni ali celo dvobarvni in vrstnati. Mnoge so priljubljene zaradi listov zlato rumene barve, ki se pozimi spremeni v temno oranžno.

Jesenska vresa  – Calluna vulgaris in spomladanska resa – Erica carnea, s številnimi kultivarji sta med resovkami najpogosteje uporabljeni. Ker sta si navidezno med seboj zelo podobni, ju pogosto zamenjujemo. Vendar so razlike med njima kar velike, ena med njimi je tudi različen čas cvetenja. V jesenskem času je zelo atraktivna jesenska resa, ki poživi tako grede s trajnicami, kot jesenske zasaditve za balkone in okenske police.

PREBERITE TUDI

Ste v gozdu našli marele? Naredite to takoj, ko jih prinesete domov

Jesenska vresa – Calluna vulgaris

Jesenska vresa je metlasto razraščen grmiček, ki zraste od 10-60 cm visoko, odvisno od sorte. Spodnje vejice so pogosto polegle in se rade zakoreninjajo. Luskasti listi so premenjalno razporejeni, dolgi do 4 mm in se med seboj delno prekrivajo. Cvet predstavljajo štirje čašni listi, ki so približno dvakrat daljši od venčnih. Cvetovi so viseči, združeni v 15 cm dolga, enostranska grozdasta socvetja. Barva cvetov je glede na sorto lahko bela, rožnata, vijolična. Poznamo tudi dvobarvne sorte in sorte z dvojnimi cvetovi. Jesenska vresa cveti od julija do novembra in še naprej. Avtohtono raste jesenska vresa v Sloveniji v zakisanih borovih gozdovih, kislih travnikih in na vresiščih v družbi puhaste breze na barjanskih tleh. Jesenska vresa potrebuje odcedna in kisla tla. Najraje ima izrazito sončne lege. Marca odstranimo odcvetele cvetove in obrežemo nerodno raščena stebla. Razmnožimo jo najlažje z grobanjem poganjkov v pomladnem času. Tudi deljenje grmičkov bo dobro prenesla.

Spomladanska resa – Erica carnea

Spomladanska resa je na prvi pogled in tudi po imenu podobna jesenski vresi. Je okoli 20 cm visok močno razrasel in gosto olistan grmiček z žilavimi stebli. Črtalasti – igličasti, vednozeleni listi so dolgi približno 7mm. Po več skupaj jih je vretenčasto razporejenih na mlajših poganjkih. Štirje zrasli venčni listi predstavljajo zvonast cvet. Cvetovi so razporejeni v enostranska grozdasta socvetja. Cvete od januarja do aprila v beli, rožnati, rožnatordeči barvi.

V Sloveniji najdemo avtohtona rastišča spomladanske rese vsepovsod, razen na skrajnem severovzhodu. Raste v svetlih iglastih gozdovih, med ruševjem, na meliščih na apnenčastih tleh. Spomladanska resa bo uspevala tudi na apnenčastih tleh. Najlepše cvete na izrazito sončnih legah. Posadimo jo trdno in okoli korenin vsako leto pozno spomladi zastiramo. Takoj, ko cvetovi odcvetijo, jo rahlo pristrižemo. Pri tem pazimo, da ne zarežemo v star les. Razmnožujemo jo z grobanjem.

Primerjava jesenske vrese in spomladanske rese: