Prijava
Z občutljivostjo na gluten, rastlinsko beljakovino, ki jo najdemo v pšenici, rži in ječmenu, je povezanih več kot 55 bolezni. Ocenjuje se, da 99 odstotkov ljudi, ki ne prenašajo dobro glutena oziroma imajo celiakijo, nima postavljene uradne diagnoze. Zelo pogosto je namreč, da sama bolezen poteka brez kakršnih koli značilnih simptomov.
V Združenih državah Amerike je na gluten občutljivih 15 odstotkov populacije. Na Stari celini pa naj bi bil na to rastlinsko beljakovino občutljiv vsak dvestopetdeseti, po nekaterih podatkih celo vsak stoti prebivalec. V Evropi je celiakija najpogostejša na Irskem, Škotskem in v skandinavskih državah.
Celiakija
Celiakijo opredeljujemo kot sistemsko imunsko pogojeno kronično bolezen, ki se razvije ravno zaradi preobčutljivosti na gluten. Pri tem obolenju pride predvsem do okvare tankega črevesa. Vzrok za njen nastanek strokovnjaki v veliki meri pripisujejo dednosti. Čeprav se celiakija običajno razvije pri dojenčkih med 6. in 18. mesecem starosti, pa to nikakor ne pomeni, da se ne more pojaviti tudi pozneje. Pri nas se celiakijo diagnosticira s pomočjo biopsije tankega črevesa.
Za samo celiakijo so značilni simptomi, kot so kronična driska, izguba telesne mase, močno napet trebuh, bruhanje, pomanjkanje energije oziroma splošno slabo razpoloženje, zaostanek v rasti. Kot pravijo strokovnjaki, ti simptomi pri starejši otrocih in odraslih niso tako izraziti. Ti ljudje imajo navadno različne nevrološke motnje, pojavijo se ginekološke težave, tudi slabokrvnost je precej pogosta.
Tudi sami lahko preverite, če imate morda težave z občutljivostjo na gluten. Še posebej pozorni bodite na naslednje simptome:
- Prebavne težave, kot so vetrovi, napihnjenost, driska ali celo zaprtje. Še posebej pri otrocih naj bi se zaprtje pojavilo po uživanju živil, ki vsebujejo gluten.
- Pilarna keratoza (hrapava/luskasta koža na nadlahteh). To kaže na pomanjkanje maščobnih kislin in vitamina A zaradi slabe absorpcije maščob, do katere pride zaradi tega, ker gluten poškoduje črevesje.
- Izčrpanost, slaba koncentracija ali velika utrujenost neposredno po obroku, ki je vseboval živila z glutenom.
- Diagnoza avtoimune bolezni, kot je na primer Hashimotov tiroiditis, revmatoidni artritis, ulcerozni kolitis, lupus, psoriaza (luskavica) ali multipla skleroza.
- Določeni nevrološki simptomi, kot so na primer vrtoglavica ali občutek, da vam zmanjkuje ravnotežja.
- Težave s hormonskim neravnovesjem, kot je na primer izrazit predmenstrualni sindrom, sindrom policističnih jajčnikov ali nepojasnjena neplodnost.
- Migrenski glavoboli.
- Postavljena diagnoza kronične utrujenosti ali fibromialgije. Te diagnoze lahko kažejo na to, da vaš zdravnik ne more točno določiti vzroka za vašo utrujenost ali bolečine.
- Vnetje, otekanje ali bolečine v sklepih (navadno gre za sklepe prstov, kolena ali kolke).
- Težave z razpoloženjem, kot so anksioznost, depresija, nihanje razpoloženja.
Če je gluten pri vas res vzrok težav …
Najboljši način, da določite, ali imate težave z občutljivostjo na gluten, je eliminacijska dieta, kar pomeni, da iz vaše prehrane za najmanj dva do tri tedne izločite vsa živila, ki vsebujejo gluten, nato pa jih spet začnite uživati in opazujte odziv telesa. To, da se telo očisti glutena, lahko traja tudi več mesecev ali celo let.
Če se takrat, ko ne uživate glutena, počutite neprimerno bolje oziroma slabše takrat, ko ga uživate, potem gre najverjetneje res težava tukaj. Zavedajte se, da je v primeru preobčutljivosti na gluten, popolna sprememba načina prehranjevanja ključnega pomena. To zna biti na začetku težko, saj ogromno živil danes vsebuje gluten – tudi če jim tega a prvi pogled ne bi pripisali. Načina prehranjevanja, ki izključuje vsa živila, ki vsebujejo gluten, se je treba držati vse življenje. Če se pregrešite, lahko pride še do hujše reakcije ozirom ase bolezen razvije v še hujši obliki. Prav tako bolniki, ki se ne držijo predpisanega načina prehranjevanja, pogosteje zbolijo za rakom na črevesju.
