Izkoristite oktober za ta vrtna opravila

V teh jesenskih mesecih imamo zagotovo veliko dela s shranjevanjem vrtnin, sadja in zelišč, in čeprav nam mogoče že zmanjkuje časa in energije, pa se nam vse to delo obilno poplača pozneje – pozimi, ko lahko uživamo v shranjenih dobrotah. Oktober je še med zadnjimi meseci, ko intenzivno shranjujemo pridelke.

Domača zelenjavna mešanica

Poleg predelave in shranjevanja pridelkov pa je tudi čas za čiščenje vrta. Ena izmed dobrot, ki bi ji radi danes posvetili posebno pozornost in si jo ravno tako lahko že zdaj pripravimo, pa je tudi zelenjavna mešanica. Z njeno pripravo imamo sicer nekoliko več dela, ampak imamo zato pozneje veliko jedi hitreje pripravljenih, predvsem pa začinjenih z domačim izdelkom. S tem tudi vemo, kaj dodajamo hrani, ki jo pojemo. Zelenjavno mešanico lahko namreč dodajamo juham, enolončnicam ter raznim omakam, predvsem tistim na paradižnikovi osnovi.

Za pripravo zelenjavne mešanice potrebujemo: 3 velike korene, 1 zeleno, 2 pora, 4 čebule, šop peteršilja, šop drobnjaka, šop česna (listi), 4 stroke česna, zelišča (timijan, origano, majaron, bazilika) ter sol.

Mešanico pripravimo tako, da vse sestavine dobro očistimo, narežemo ter z multipraktikom sesekljamo. Na 100 g mešanice dodamo še 10 g soli. Ko mešanico in sol dobro premešamo, damo v steklene kozarce in dobro zapremo. Tako pripravljena mešanica je, če jo shranjujemo v hladnem in temnem prostoru, uporabna do enega leta. Če ste mogoče mislili, da tu kakšen postopek manjka, vam moramo pojasniti, da sušenje ni potrebno. Sol in hladilnik namreč delujeta kot konzervansa in poskrbita, da je mešanica dalj časa obstojna.

Seveda so to samo okvirne sestavine; če vam česen ne ustreza ali pa nimate listov česna, lahko dodate kakšno drugo sestavino, ki jo imate oziroma vam je njen okus bolj všeč. Zelenjavno mešanico vedno dodajamo jedem proti koncu kuhanja, z njo pravzaprav solimo in izboljšamo okus, ki postane tudi intenzivnejši in kompleksnejši.

Čiščenje gredic

V oktobru nas čaka še eno pomembno opravilo, in sicer čiščenje gredic. Vse gredice, ki so zdaj ostale prazne, skrbno očistimo. Gredice, na katerih so rasle vrtnine, kot so paradižnik, bučke, paprike, špinača itd., so do zdaj že prazne, vendar pa so na njih ostali še ostanki rastlin. Sploh če so nam rastline med pridelovanjem zbolele, skrbno odstranimo vse ostanke rastlin z gredic. Ostanke obolelih, prizadetih rastlin je treba odstraniti, da zmanjšamo možnost prenosa okužbe še v naslednjih letih na nove sadike. Odstranjenih delov rastlin prav tako ne odlagamo na kompostni kup, ampak naredimo poseben kup, ki ga, če imamo možnost, ob prvi primerni priložnosti sežgemo. Če vemo, da ga ne bomo mogli sežgati, pa izkopljemo jamo, vanjo nasujemo okužene ostanke ter jo zasujemo z zemljo.

V naslednji rastni sezoni pa pazimo, da paradižnika ne sadimo na isto gredico, kjer smo letos imeli težave z boleznimi na paradižniku. Isto pravilo velja tudi za druge vrtnine in vrtnine, ki so si v sorodu. Na primer: na gredici, kjer smo imeli težave z boleznimi na paradižniku, drugo leto ne sadimo paradižnika, kot smo omenili, pa tudi krompirja ne, saj plesen, ki napada paradižnik, napada tudi krompir.

Ne pozabite tudi na sadni vrt

Prav tako očistimo tudi sadni vrt. Vrt pograbimo ter odstranimo vse listje ter plodove. Kakor na vrtu tudi tu velja, da je okuženo listje glavni vir okužb tudi za prihodnjo sezono. Tako sumljive liste in vse plodove, ki so plesnivi, pegasti ali imajo kakšne drugačne znake okužbe, pograbimo in naredimo poseben kup. Tudi teh ne odlagamo na kompostni kup, ampak  jih ob primerni priložnosti sežgemo. Ali izkopljemo jamo, vanjo nasujemo listje in obolele plodove ter jamo zasujemo z zemljo. S temi preprostimi in nekemičnimi ukrepi si bomo v naslednjem letu zelo zmanjšali možnosti okužb in bolezni v vrtu.

Uporabite zastirke

Zdaj ko smo gredice očistili, pa je priporočljivo, da jih tudi zasejemo ali pokrijemo z zastirkami. Površin ni priporočljivo pustiti praznih zaradi več razlogov. Zemljo tako izpostavimo padavinam in pripeki, kar ima lahko za posledico, da se le-ta zaskorji. Na praznih površinah lahko pride do izpiranja hranil iz zgornjih plasti v nižje, kar ima za posledico, da bodo ta hranila teže dostopna (oziroma kar nedostopna) rastlinam.

Zaradi vetra, ki zapiha čez prazno gredico, lahko pride tudi do odnašanja (erozije) zemlje. Tako lahko v začetku oktobra posejemo še motovilec, špinačo, zimske solate, zimski portulak ali tolščak, saj bodo hitro vzklili, spomladi pa bomo imeli tudi hitro okusen pridelek. Če se pa ne odločimo za setev, pa lahko gredice prekrijemo s slamo in tako zaščitimo tla pred negativnimi vremenskimi vplivi in ohranimo rodovitnost tal. Če gredico pokrijemo s slamo, le-to lahko pustimo prek zime. Pod slamo se bodo dobro počutili mikroorganizmi in druge koristne živali, ki bodo tla temeljito prerahljale. Koristne učinke take pokrivke bomo lahko opazili spomladi, ko bo na takih gredicah rahljanje lažje oziroma celo ne bo potrebno.