V svojih domovih naletimo na zelo raznolike sobne rastline, od tistih »klasičnih« sobnih rastlin, ki jih zelo pogosto najdemo na okenskih policah, do precej redkih. V prazničnem času pa v svoje domove postavimo sobne rastline, ki so še bolj posebne zaradi svoje simbolike ali namena. Tokrat si bomo tako pobliže ogledali štiri izmed njih, ki so v ospredju zdaj, v predprazničnem času. Med sobne rastline, ki jih najdemo v prazničnem času v svojih domovih, gotovo sodi božična zvezda, nato pa sta tu še božični kaktus in amarilis. Med rastline s posebnim namenom pa bi lahko šteli sobno smreko, ki je med letom lep okras, v prazničnem času pa nam lahko služi za praznično okrasitev.
Božična zvezda
Zagotovo si v zadnjem času ne predstavljamo praznične okrasitve brez božične zvezde. Božična zvezda potrebuje skrbno nego in jo bomo težko obdržali do naslednje zime, vendar to ni nemogoče. Če nam namreč uspe usvojiti nego te sobne rastline, bo postala precej bolj odporna in se bo do neke mere prilagodila na razmere pri nas doma ter nas tako razveseljevala vrsto let. Božično zvezdo prepoznamo po tem, da so njeni ovršni listi različnih barv. Najpogosteje so le-ti rdeče barve, najdemo pa tudi božične zvezde z listi v odtenkih drugih barv. Velikokrat se nam zgodi, da kmalu po tem, ko prinesemo božično zvezdo domov, odvrže liste.
Da se nam to ne bo zgodilo, jo iz trgovine prinesemo domov čim prej in je ne vozimo dolgo v avtu. Če je mogoče, v cvetličarni prosimo, da jo zavijejo v papir, da je ne prepiha. Žal pa lahko že na prodajnih policah ali v skladiščih trgovin doživi stresne situacije, kot so prepihi in velika nihanja temperature, zaradi česar nam nato doma odvrže liste. Na to žal ne moremo vplivati, zato vam svetujemo, da božične zvezde raje kupujete na preizkušenih prodajnih mestih. Ko božično zvezdo pripeljemo domov, moramo paziti, da je ne zalivamo preveč ter je nimamo na mestih, kjer je prepih. Zalivamo jo previdno.
Velika večina božičnih zvezd namreč propade zaradi koreninske gnilobe. Temu se bomo izognili, če bomo po vsakem zalivanju iz okrasnega lončka odlili odvečno vodo. Sicer pa je božična zvezda še kako skromna rastlina, zato jo zalivamo le po potrebi, s postano vodo, ki naj ima sobno temperaturo. Med enim in drugim zalivanjem naj se zemlja posuši. Raste naj v svetlem prostoru pri temperaturi, ki ni nižja od 16 stopinj Celzija. V prostorih, kjer je zelo vroče in je zrak zelo suh, je priporočljivo v njeno bližino postaviti posodo z vodo, da vlažimo zrak. Lahko jo tudi rosimo, vendar samo po zelenih listih in z mehko vodo, ki ne vsebuje kalcija. Enkrat tedensko jo zalijemo z razredčenim gnojilom.
Božični kaktus
Druga najbolj poznana rastlina zimskih prazničnih dni je božični kaktus. Zanimiv je predvsem zato, ker zacveti ravno takrat, ko druge rastline mirujejo. Božični kaktus lahko uspeva v senčnem delu, bo pa več in bolje cvetel, če bo imel na voljo veliko sonca. Vendar pa se moramo izogibati premočni neposredni svetlobi. Čeprav je to kaktus, potrebuje več vode kot drugi predstavniki te vrste. Božični kaktus zato zalivamo, ko je substrat, v katerem raste, na otip suh. Čez poletje ga bomo seveda zalivali nekoliko pogosteje, v zimskih mesecih pa manj. Kaktus moramo občasno tudi pognojiti. Takrat lahko uporabimo namenska gnojila za kaktuse. Božični kaktus ima sicer raje nekoliko višje temperature, vendar pa nižje spodbudijo nastanek cvetnih popkov, zato ga v oktobru že prestavimo v nekoliko hladnejši prostor.
Božični kaktus največkrat vzgajamo zaradi prelepih cvetov. Vendar pa ga moramo na cvetenje tudi pripraviti. Za cvetenje namreč kaktus potrebuje obdobje z nočmi, ki so daljše od dneva. Zato ga od dva do tri mesece pred želenim cvetenjem prestavimo v temo s temperaturo okrog 15 stopinj Celzija. Kaktus tudi manj zalivamo. S tem spodbudimo nastanek cvetnih popkov. Ko na rastlini opazimo popke, jo prestavimo nazaj na želeno mesto ter jo začnemo pogosteje zalivati. Pri prestavljanju kaktusa moramo paziti, da razlika v temperaturi med prostori ne bo prevelika in da nam cvetni popki zaradi tega ne bodo odpadli. Pazimo, da rastlina ne stoji na prepihu, prav tako je ne postavljamo neposredno ob grelna telesa. Po nekaj dneh nam bo božični kaktus zacvetel.
Ko se cvetenje konča, kaktusu namenimo počitek. V ta namen ga spet prestavimo v nekoliko hladnejši prostor. Najbolj primerna temperatura za počitek je med 10 in 12 stopinj Celzija. Zmanjšamo tudi zalivanje ter na kaktusu odstranimo vse izsušene, stare in poškodovane členke.
Amarilis
Med pogostejšimi rastlinami je tudi amarilis. V vrtnarijah in raznih trgovinah najdete tako čebule amarilisa kot tudi že cvetoče rastline v priročnih prazničnih aranžmajih. Žal ste za nakup čebule, ki bi vam še pravočasno zacvetela za božične praznike, prepozni, saj od sajenja do cvetenja potrebuje od 6 do 8 tednov. Zato v tem času, če želite cvetoč amarilis za božične praznike, kupite že cvetoče rastline. Če hočemo čebulice spodbuditi k zgodnejšemu cvetenju, moramo posnemati pogoje, ki bi bili v naravi v poznejših mesecih. Načeloma čebulice sadimo od oktobra do aprila. Najprej se moramo odločiti, kdaj želimo, da bo amarilis v polnem cvetu. Čebulico posadimo 6 do 8 tednov pred želenim datumom. Za sajenje izberemo lonček, ki je le malo večji (od 2 do 4 cm) od premera čebulice.
Lonček napolnimo do polovice ali dveh tretjin njene višine s substratom. Pred sajenjem čebulico namočimo za približno 12 ur v mlačno vodo. Pri tem naj bo v vodi samo del, s katerega bodo zrasle korenine, medtem ko mora zgornji del ostati suh. Ko čebulico v loncu namestimo, jo dobro zalijemo ter postavimo v temo. To lahko storimo tudi tako, da čez lonec poveznemo kakšno kartonasto škatlo ali prazen lonček, pomembno je le, da je rastlina v popolni temi. Le tako se namreč lahko razvije cvetni nastavek. Vedeti moramo namreč, da na svetlobi rastejo listi, v temi pa cvetni nastavek. Ko cvetni nastavek doseže višino od 8 do 12 cm, rastlino odkrijemo, ko pa je steblo visoko 15 cm, jo že lahko prestavimo na svetlo in začnemo zalivati.
Tudi pri zalivanju pazimo, da ne bo prišlo do zastajanja vode, saj lahko le-ta povzroči gnitje čebulice. Razvijajoči se amarilis zalijemo takrat, ko je substrat na otip suh. Amarilis zacveti po 6 do 8 tednih, nato pa cveti nekaj tednov. Za podaljšanje cvetenja lahko rastlino, ki je v polnem cvetu, ponoči prenesemo v hladnejši prostor (od 12 do 18 stopinj Celzija).
Rastlino zalivamo tudi še po tem, ko odcveti. Ko porumenijo listi, jih nekaj centimetrov nad substratom odrežemo in čebulo očistimo ter shranimo v temnem in hladnem prostoru. Nato sledi obdobje mirovanja, ki lahko traja od dva do tri mesece. Po končanem obdobju pa lahko ciklus ponovimo.
Sobna smreka
V stanovanju nas lahko v teh prazničnih dneh razveseljuje tudi sobna smreka.To je majhno, izredno pravilno rastoče drevesce z vodoravnimi vejami in tankimi, ostrimi iglicami. Od jeseni do tople pomladi naj bo sobna smreka v stanovanju, čez poletje jo prenesemo na vrt ali ob severno hišno steno, kamor ne seže močno sonce. Ker ne prenaša pretoplih prostorov, jo imamo lahko v dnevnih, toplih prostorih samo za nekaj časa (za čas praznikov in okrasitve) in jo nato prestavimo v hladnejši prostor. Primerna temperatura za njeno rast je namreč med 18 in 22 stopinj Celzija, najnižja temperatura, ki jo še prenese, pa je 5 stopinj Celzija.
Sobno smreko redno zalivamo, saj sušo zelo slabo prenaša. Zalivamo jo s postano vodo ali z deževnico, vendar ne večkrat po malem, ampak redko in takrat obilno, le tako niso korenine nenehno v vlažni zemlji. Mokrota korenin je namreč glavni krivec za mokro gnilobo le-teh. Tudi suhega zraka ne mara, zato pazimo, da je v prostoru dovolj vlažno. Pomagamo si z vlažilci zraka, občasno pa jo lahko tudi poškropimo s postano vodo ali deževnico.
