Prijava
Mednarodna skupina raziskovalcev pod vodstvom dr. Nejca Hodnika iz Odseka za katalizo in reakcijsko inženirstvo na Kemijskem inštitutu, je odkrila nov način raztapljanja platine, ki predstavlja za okolje bistveno manj škodljiv proces in pomeni velik korak k zelenim rešitvam izrabe odpadkov ter ohranjanju čistejšega okolja.
Odkrili nov način raztapljanja platine
Kovine na splošno predstavljajo popoln material za reciklažo, ker se pri pretvorbah ne porabljajo in v teoriji lahko 100 % zakrožijo od produktov do odpadkov in nazaj. Plemenite kovine so odporne na korozijo, to je raztapljanje, zato so bile za njihovo recikliranje doslej potrebne zelo agresivne kemikalije.
Projekt pomemben na okoljski ravni
Nov način raztapljanja platine se v primerjavi z najbolj razširjenim postopkom – raztapljanjem z zlatotopko – izkaže kot okoljsko bistveno manj škodljiv proces. »Ta projekt je pomemben najprej na okoljski ravni, saj predstavlja korak k zelenim rešitvam »umazane kemije« kot je hidrometalurgija, kar je najpogostejša metoda za ekstrakcijo kovin iz mineralnih koncentratov.
Projekt je pomemben tudi na ravni recikliranja in izrabe odpadkov, s čimer se bomo kot družba vedno bolj soočali. V prihodnosti bomo morali razviti tehnološke koncepte in procese, ki bodo v svojem življenjskem ciklu trajnostni, če želimo ohraniti čisto Slovenjo tudi za prihodnje generacije. Hkrati pa bi radi opozorili na problem izkoriščanja slabih zakonodaj v državah tretjega sveta, kjer se trenutno odlaga in reciklira večina naših električnih in elektronskih odpadkov,« je povedal dr. Nejc Hodnik.
»Dosežek dr. Hodnika je izredno pomemben tako za slovensko kot za svetovno znanost, ker vodi k boljšemu jutri za vse prebivalce sveta.«
Projekt je potekal od začetka leta 2015 in do januarja 2016, ko se je zaključilo eksperimentalno delo. Ustrezno znanje pa se je akumuliralo med večletnimi raziskavami, ki so potekale tako na Kemijskem inštitutu kot tudi na Max-Planck inštitutu v Dusseldorfu, kjer je dr. Hodnik opravljal podoktorsko strokovno izpopolnjevanje pod mentorstvom dr. Karla Mayrhoferja s prestižno štipendijo Marie Curie. Članek o projektu in njegovih rezultatih je bil objavljen tudi v izredno ugledni znanstveni reviji Nature Communications.
Dr. Gregor Andreluh, direktor Kemijskega inštituta je dosežek komentiral z besedami: »Na Kemijskem inštitutu smo izredno veseli in ponosni na tovrstne dosežke naših mlajših znanstvenikom in sodelavcev. Dosežek dr. Hodnika je izredno pomemben tako za slovensko kot za svetovno znanost, ker vodi k boljšemu jutri za vse prebivalce sveta.
