Vsi smo že slišali za Irsko in njene lepote. Otok je razdeljen na dva dela, Republiko Irsko, ki pokriva približno pet šestin otoka Irske, preostala šestina pa je Severna Irska in je del Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske. Od obale Velike Britanije je oddaljen osemdeset kilometrov, ločen s Severnim kanalom in Kanalom svetega Jurija. Največja privlačnost Irske so poleg vseh odtenkov zelene in naravnih lepot njeni prebivalci, ki nas očarajo s svojo prijaznostjo, dobrovoljnostjo in šarmom.
Dublin
Glavno mesto republike Irske je Dublin, ki ima več kot pol milijona prebivalcev, s širšo okolico pa več kot milijon. Vikingi, ki so mesto ustanovili, so mu dali ime Dubh Linn, kar pomeni črni bazen, domačini pa mu rečejo Baile Atha Cliath, kar pomeni mesto na plitvini trstenih jezov. Je brez dvoma eno najbolj simpatičnih mest v Evropi, ki privablja s svojo sproščenostjo in živahnim utripom. Del mesta, kjer se predvsem življenje nikoli ne ustavi, je predel Temple Bar. Pubi, bari, lokali vabijo na craic, kot Irci imenujejo zabavo z glasbo v pubu. Kulturna četrt Temple Bar v Dublinu je labirint tlakovanih ulicprav v središču mesta, čez dan deluje nekoliko zaspano in v njem je nešteto majhnih domiselnih trgovinic, kjer prodajajo vse, od izvirnega nakita, rabljenih vinilnih plošč, knjig, eko daril in še veliko več. Tukaj so tudi odlične restavracije, ne samo s tradicionalno irsko hrano. Izbor je zelo pester, najde se vse, od italijanske do španske, kitajske, mongolske, indijske, indonezijske, nepalske restavracije. Temple Bar je predvsem središče kulturnega delovanja in vredno si je ogledati kako galerijo, film ali predstavo. Obisk kulturne četrti je nepopoln brez obiska puba, kjer lahko prisluhnete v živo tradicionalni irski glasbi, če pa ste pri volji, se ponuja ples dolgo v noč. In seveda ne gre brez vrčka piva Guiness ali kozarca irskega viskija.
Skozi Dublin teče reka Liffey, ki praktično sledi plimovanju irskega morja in kjer je razlika med plimo in oseko tudi dva do tri metre. Nad reko se pnejo mostovi. O’Connellov most je edini evropski most, ki ima enako širino in dolžino, se pravi, je kvadraten. Današnji most je bil zgrajen leta 1863, ko je nadomestil lesenega, zgrajenega leta 1801. Pred tem je bil na tem mestu vrvarski most, ki sta ga naenkrat lahko prečkala samo en človek in en osel. Ha’penny je most, za katerega prečkanje je včasih bilo treba plačati s polovico penija, od tu tudi ime (half penny). Omeniti moramo še Beckettov most, ki nosi ime po dramatiku Samuelu Beckettu in se z belimi stebri kot jadro razteza na reki.
Pivo guiness
Dve poznani turistični atrakciji sta ogled pivovarne Guinness, kjer si v približno dveh urah ogledamo postopek pridelave piva, muzej in čisto na vrhu spijemo kozarec Guinnessa ob pogledu na mesto. Kakovost piva je odvisna od kakovosti vode in to dobijo iz bližnjega pogorja Wicklow. Prav ustanovitelj pivovarne Arthur Guinness je leta 1783 z mestno upravo podpisal pogodbo, s katero ima za naslednjih 9000 let zagotovljeno vodo, kar nam dokazuje tudi originalni dokument, ki je na ogled na vhodu pod debelim steklom v pivovarni. Mesečna najemnina prostora je znašala 45 funtov. V svoje pivo je bil tako prepričan, da je menil, da ga bodo prodajali 9000 let. Ali veste, da je za popolno točenje pinte Guinnessa potrebnih 119,5 sekunde? Naliva se pod kotom 45 stopinj, ko je kozarec že napolnjen do tri četrt, je potreben počitek. Če bi ga točili na drug način, bi ga Irci zavrnili. Po kratkem premoru se dolije kozarec do konca, zopet pod kotom 45 stopinj. Ko ga dobite serviranega, mora imeti lepo kremasto peno, serviranega pa dobite ohlajenega na 6 stopinj Celzija. V pivovarni Guinness lahko pridobite certifikat, da znate pravilno natočiti pinto piva. Guinness velja za »dietno« živilo, saj s pinto piva zaužijete le okoli 200 kalorij, kar je manj kot pri večini svetlih piv, vinu, pomarančnem soku in mleku z nizko vsebnostjo maščob. Guinness ni črn, ampak je temne rubinasto rdeče barve. Ne samo pivovarna, v Dublinu je na ogled tudi znamenita destilarna Jameson, kjer si lahko pogledamo vse faze postopka destilacije viskija in izvemo, po čem se irski razlikuje od škotskega. Skrivnosti ne bomo izdali, treba bo obiskati Dublin.
Book of kells
V Dublinu je vrsta turističnih znamenitosti, med njimi najprej omenimo Trinity College – Univerza Svete trojice, kjer je shranjena, po mnenju poznavalcev, najlepša knjiga na svetu Book of Kells. Trinity College je bila ustanovljena leta 1592 na zahtevo kraljice Elizabete I. in je imela nekaj nepozabnih diplomantov, kot so Oscar Wilde, Jonathann Swift in tudi Bram Stoker, avtor Drakule. Na univerzi študira okoli 16.000 študentov. Knjižnica, ki hrani znamenito Knjigo iz Kellsa, pritegne letno okoli pol milijona obiskovalcev. Knjiga iz Kellsa je srednjeveški rokopis, ki vsebuje štiri evangelije in je najdragocenejši srednjeveški iluminiran rokopis Srednje Evrope. V času vikinških vdorov so knjigo v 9. stoletju prenesli v Kells, na Irsko in od tu tudi ime. Knjiga ima umetelno narisane začetnice in je tudi drugače bogato okrašena. Vse barve so naravne in zato posebej občutljive na svetlobo.
V bližini Univerze je še kup drugih znamenitosti St. Stephen Greens, Dublinski grad, Bank of Ireland, bivši parlament. V zadnjih letih je mesto doživelo veliko sprememb, saj se veliko gradi na mestih, kjer so bile včasih velike industrijske cone. Urbanisti so odlično umestili moderno arhitekturo med zgodovinske zgradbe in mesto ne raste v višino, kar daje občutek zračnosti in svobode.
Bloomsday
Dublin je mesto znanih irskih umetnikov, kot so Oscar Wilde, James Joyce, Jonathan Swift, dramatik Samuel Beckett in sodobni irski ambasadorji, glasbena skupina U2 z Bonom na čelu. James Joyce ima na ulici nasproti glavne dublinske pošte svoj spomenik. Njegovo najbolj znano delo so Dublinčani, v katerem opisuje zgodbe Dublinčanov. Najbolj znamenita pa je pot Ulikses, ki se dogaja po njegovem istoimenskem romanu. Gre za dogodek, ki se dogaja na dan 16. junija. To je dan, ki ga je izbral Joyce, ker je imel leta takrat 1904 prvi zmenek z Noro Barnacle, kasnejšo ženo in mati njegovih otrok. Ves roman na 500 straneh se zgodi v enem dnevu in opisuje pot Leopolda Blooma. Na sam Bloomsday ali v dneh okoli njega, saj praznovanje poteka skoraj teden dni, se tudi veliko ljudi obleče v podobe karakterjev iz romana Ulikses, torej oblačila z začetka dvajsetega stoletja, in hodi po njegovi poti. Začnejo z zajtrkom in potem nadaljujejo ves dan. Sledimo jim po bronastih stopinjah, vdelanih v tla dublinskih ulic.
Dan svetega patrika
Pomembno praznovanje na otoku, ki se je razširilo po vsem svetu, je dan svetega Patrika, ko se poleg praznovanja prihoda krščanstva na Irsko praznuje tudi irsko kulturo in tradicije. Ker to počno že od 17. stoletja in ker gre za praznik, poln veselja in parad, se je postopoma začel praznovati tudi drugod po svetu. Za to pogosto poskrbijo kar irski priseljenci na različnih koncih sveta, tako da je ta praznik zdaj že del evropskega kulturnega izročila. Na ta dan, ko irski pubi delajo do zgodnjih jutranjih ur, ponekod še reke obarvajo v zeleno. Zelena je del simbolike svetega Patrika, zaščitnika Irske, ki naj bi ob prihodu na Irsko s simbolom triperesne deteljice poganskim Ircem razložil koncept troedinosti, Svete trojice.Zelena barva je sicer del irske identitete že od sredine 17. stoletja, ko je irska katoliška konferedarcija na svoji zastavi uporabila podobo zlate harfe na zeleni podlagi.
Irska se je dolgo osvobajala izpod angleške krone in prav osrednja pošta je bila ena glavnih zgradb med osvobajanjem Irske izpod angleškega jarma in nadvlade. Danes v spomin na dogodke leta 1919 stoji The Spire, ki z bleščečo zunanjo podobo strmo stremi kvišku.
V mestu je polno cerkva in dve katedrali, Katedrala sv. Štefana (St. Stephen Cathedral) in katedrala Jezusovega srca. In polno opuščenih, s katerimi Irci ne vedo, kaj bi počeli. Po obdobju, ki je prineslo na Irsko svobodo vere, so zgradili ogromno katoliških cerkva, preveč. Zato so danes nekatere izmed njih spremenjene v restavracije, šole in podobno. Ena zanimivih restavracij v mestu je pri Mestni hiši, kjer je iz stare cerkve nastala moderna in priljubljena restavracija.
Severna irska in Belfast
Iz Dublina se popeljemo proti severu otoka in dosežemo Severno Irsko, ki spada pod Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske. Na poti ne zaznamo prehoda, ker ni meje. Da smo v Severni Irski, opazimo le po znakih, ki hitrost omejujejo v miljah in ne kilometrih, in po plačilnem sredstvu, kjer evre zamenjajo britanski funti.
Že na poti dobimo odgovor na vprašanje, od kod ime zeleni otok. Čez čas, ko smo že nekaj dni na otoku, nas od različnih odtenkov zelene in smaragdne barve že kar pošteno zaslepi.
Sever otoka spada pod angleško krono in ima precej razburkano zgodovino, polno bojev za oblast, zgodb IRE in hkrati od tu izvira nekaj najboljših skladb irske skupine U2, kot je Where the Streets Have No Name. Pesem govori o ulicah Belfasta.
Belfast je prestolnica Severne Irske in hkrati mesto, kjer so v ladjedelnici Harland & Wolff zgradili znameniti Titanic. V mestu sta še vedno vidni dvigali ladjedelnice, ki so ju zaradi njune velikosti imenovali Samson in Goljat. Velika atrakcija v predelu ladjedelnice pa je Titanic, muzej, ki je posvečen nekdaj največji potniški ladji na svetu, ki je nesrečno končala svojo pot proti Ameriki v oceanu zaradi ledene gore. Sama zgradba je nekakšna replika ladje, v notranjosti pa si lahko ogledamo vse o zgodovini ladje, njeni zgodbi, usodi in seveda v prodajalni muzeja tudi nakupimo zelo posebne spominke. Si morda želite kopijo modrega diamanta, ki ga je v filmu nosila Kate Winslet? Bi morda kopijo porcelanaste skodelice, v katerih so stregli čaj potnikom prvega razreda? Ali bi morda raje kar repliko ladje Titanic?
A najbolj še vedno presenetijo zidovi. Zidovi Belfasta, ki delijo katoličane in protestante. Prav neverjetno je, da v začetku 21. stoletja v Evropi obstajajo zidovi, ki delijo. In ko se peljemo po ulicah, skoraj čutimo sovraštvo in še vedno obstajajo vrata med predeli mesta, ki se ponoči zaklepajo. In še vedno gre vsakega 12. julija povorka oranževcev, ki slavijo Cromwellovo prevlado nad otokom. In še vedno čutimo in vidimo posledice IRE, ki je podstavljala bombe in še vedno čutimo bogastvo mesta, ki ni obogatelo le zaradi ladjedelnice, temveč tudi zaradi tekstilne industrije. Mestna hiša je čudovit primerek razkošja iz zlate dobe Belfasta.
Velikanove stopinje
Severna obala Irske je nekaj posebnega, tu se srečata divji severni Atlantik in pokrajina s čudovitimi strmimi klifi. Pot nas pelje do čudeža narave, Velikanove ceste ali Velikanovih stopinj (Giant`s Causeway), ki so sestavljene iz okoli 40.000 sklopljenih bazaltnih stebrov, nastalih pri vulkanskih izbruhih pred okoli 60 milijoni let. V zvezi s tem čudežom narave obstaja veliko legend in zgodb, kjer nastopajo irski narodni junaki, posebej znani so boji med irskimi in škotskimi velikani. Velikanova cesta je bila prvič dokumentirana že leta 1693, prve realistične skice pa so bili objavljene leta 1740. Pogostokrat se omenja čudovit sklop bazaltnih stebrov kot osmo čudo sveta, leta 1986 je bila Velikanova cesta vpisana na seznam svetovne naravne dediščine Unesca in kmalu postala ena najbolj priljubljenih turističnih atrakcij Irske.
Irska ima ogromno obalo in ena glavnih gospodarskih panog je ribištvo, ribiške ladje ostajajo zunaj na Atlantiku po nekaj tednov in vsakič je velik praznik, ko se vrnejo z bogatim ulovom. Predvsem na lokalnih tržnicah je videti bogat ribiški ulov.
Irska ni gorata dežela, a ima nekaj hribov, visokih okoli 1000 metrov, omeniti moramo Ben Bulben, saj ga je največji irski pesnik Yeats večkrat omenjal v svojih pesnitvah. Njegov grob v Sligu je še vedno zelo obiskan. Turistično Sligo živi v veliki meri na račun slave pesnika in dramatika Williama Butlerja Yeatsa, ki pomeni Ircem nekaj podobnega kot nam Prešeren. Yeats se je sicer rodil l. 1865 v Dublinu, a je dobršen del mladosti preživel na materinem domu v Sligu.
Moherske pečine
A najbolj so na Irskem obiskane Moherske pečine, kjer živi na tisoče njork. Moherski klifi se povzpnejo vse do višine 213 metrov pri O’Brienovem stolpu, potem se raztezajo še vse do rta Hag’s Head. Ob vsej poti je speljana sprehajalna pot, ki jo večkrat zmotijo megle in vetrovi. Celotna dolžina čeri znaša 8 km. Gre za eno glavnih turističnih znamenitosti Irske. Leta 2007 so zgradili impresiven center za obiskovalce, v katerem je še posebej zanimiva predstavitev čeri s ptičje perspektive s pomočjo strmoglavca.
In gradovi … Bunratty in Blarney sta dva, ki jih obišče največ turistov. Bunratty nas navduši z zgodbami in obnovo, z dodanimi kosi pohištva, tapiserijami in čudovito trgovino s spominki, kjer lahko izbiramo med tisoči izdelkov. Blarney pa je poseben grad, saj ima čisto na vrhu kamen, ki ga je po tradiciji treba poljubiti, da dobiš dar govorništva. Najboljši govorci, celo v parlamentu, so prišli poljubljat kamen. A poljub mora biti poseben, leči je treba na hrbet, pri tem te podpreta dva možaka in glava za hip obvisi zunaj grajskih zidov visoko nad tlemi in nato ga poljubiš s spodnje strani.
Galway je kulturna prestolnica Irske in mesto, ki je vodilno pri izobraževanju v irskem jeziku. Glavna in najživahnejša ulica je Grafton Street.
Dingle
Dingle je eden izmed treh prstov, polotokov, ki se zarivajo globoko v morje. Dingle je slikovit, zelen in poln zgodovine. Krožna pot vodi po eni najlepših irskih cest in mimo najlepših pečin in zalivov. Večje mesto se tudi imenuje Dingle in je polno malih barvitih hišk s pisanimi vrati in malimi okni. V njih so trgovine in restavracije. Trgovine prodajajo ročno pletene puloverje in kape in šale z irskimi vzorci in restavracije ponujajo irski lonec z vrčkom piva. Prava idila. Ob obali je ribiško pristanišče s floto in sredi mesteca je spomenik delfinu po imenu Fungie. Fungie je atrakcija, saj spremlja ribiške ladje daleč na odprto morje in se sem ter tja vrača v zaliv. Turisti so navdušeni in zanje organizirajo izlete z ladjami, ki imajo samo en namen: videti Fungieja. A delfin je zvit, živi samo v zgodbah.
Cork je pomembno mesto iz več razlogov. Danes so v mestu sedeži multinacionalk z vsega sveta, ki imajo tukaj sedež za evropski trg, predvsem s področja informatike in družabnih omrežij, včasih pa je bilo Cork mesto, iz katerega je odšlo v Ameriko ogromno irskih izseljencev, govori se o številu dva milijona. Dandanes Irci iščejo svoje korenine povsod po svetu. In z Irske jih je pregnala krompirjeva lakota.
In preden sklenemo krog okoli Irske, nas pot pelje skozi skrivnostno pogorje Wicklow, ki je polno šote, ki so jo Irci v preteklosti, ponekod pa tudi še danes, uporabljali za kurjenje v pečeh. Čisto v osrčju pogorja najdemo starodavni Glendalough, z zavetnim stolpom in samostanom, skritem ob jezeru. Stolpe so uporabljali za obrambo menihov, ki so se tja skrili pred napadalci. Po legendi naj bi si tudi sv. Patrik našel dom v samotni votlini, ker se je rad zatekal k premišljevanju v samoti, da si je nabral novih moči. Zgledu so sledili mnogi irski duhovniki. Eden takih je bil tudi sv. Kevin, ki naj bi ga angel v iskanju mesta, kjer bi lahko meditiral in bil eno z naravo, v prvih letih 6. st. privedel v odmaknjeno ledeniško dolino. Tam je sedem let spal na kamnih, se odeval v živalske kože, jedel zeli in pil vodo. Njegovo življenje je pritegnilo številne somišljenike in do 9. st. je nastalo pravo meniško mesto.
In Irska ni samo to, so tudi ovce, ki se prosto pasejo na pašnikih in dajejo visokokakovostno meso in mlečne izdelke ter seveda volno za ročno pletene izdelke. Irska so tudi številni srednjeveški samostani, obkroženimi s keltskimi kamnitimi križi. Irska sta tudi vožnja po levi strani in stari irski jezik, keltščina. Irska je dvojezični otok, vsi napisi so dvojezični in čim bolj proti zahodu gremo, tem manj je angleških napisov in na koncu, pri Galwayu, ostanejo samo še keltski.
Irska je polna bajk in legend, mali škratki z zelenimi kapami, ki varujejo zaklad na koncu mavrice, vilinski simboli, keltski znaki in še in še.
Morda vas zanima tudi: Brazilija – dežela najlepšega karnevala na svetu